VSL sodba I Cpg 352/2008

1. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati 1.994,21 EUR pod pogoji dne 05. 09. 2005 sklenjene prisilne poravnave St 314/2006 tako, da ji toženka plača znesek 398,84 EUR, ki zapade v plačilo 28. 12. 2006, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 12. 2006 dalje do plačila. Prav tako je zavrnilo zahtevek tožeče stranke na plačilo stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožeča stranka dolžna v roku 8 dni povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 241,71 EUR.

S pravočasno pritožbo, s katero se sodba sodišča prve stopnje izpodbija iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, tožeča stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Tožeča stranka priglaša stroške pritožbe.

Tožena stranka na pritožbo, ki ji je bila vročena 04. 04. 2008, ni podala odgovora.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožeča stranka ni prišla na narok za glavno obravnavo in svoje odsotnosti tudi ni opravičila, zato je na podlagi določbe 455. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izdalo sodbo na podlagi odpovedi, s katero je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke.

Tožeča stranka v pritožbi zatrjuje, da je izpodbijana odločba obremenjena s kršitvijo določb pravdnega postopka, saj tožeča stranka na narok, ki ga je sodišče razpisalo za 21. 02. 2008, ni bila pravilno vabljena. Pritožnica navaja, da vabilo ni bilo sestavljeno v skladu z določbo 456. člena ZPP, saj v vabilu ni bilo navedeno, da se v postopku v sporih majhne vrednosti ne uporabljajo določbe o mirovanju postopka, predvsem pa iz vabila ni bilo mogoče razbrati, da gre za vabilo na prvi narok v postopku v sporu majhne vrednosti. Po mnenju pritožnice je namen določbe 456. člena ZPP v tem, da so stranke opozorjene, da gre za prvi narok za glavno obravnavo in da ima neudeležba na naroku procesne posledice. Iz vabila, ki ne vsebuje navedbe, da gre za prvi narok za glavno obravnavo, ni mogoče zaključiti, kakšne posledice ima za stranko v postopku neudeležba na naroku. Ker je bila tožeči stranki tako odtegnjena pravica do sodnega varstva, je sodba, ki jo je izdalo sodišče v tem postopku, nezakonita.

Tožeča stranka smiselno uveljavlja kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, za katero pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana. Tožeča stranka je bila namreč pravilno vabljena, saj je bila v vabilu opozorjena na pravne posledica izostanka s prvega naroka za glavno obravnavo. Tožeči stranki tudi ni moglo ostati neznano, da je bila z vabilom na narok za glavno obravnavo dne 21. 02. 2008 vabljena na prvi narok. Prvič, v tej zadevi še ni bil opravljen narok za glavno obravnavo, zato tožeča stranka ni mogla biti v dvomih, ali se vabilo nanaša na prvi, drugi ali morda kakšen kasnejši narok za glavno obravnavo. Drugič, kot navaja tožeča stranka v pritožbi, je dne 22. 01. 2008 hkrati z vabilom v postopku v sporih majhne vrednosti prejela tudi vabilo na poravnalni narok. Z vabilom na ta narok pa se v skladu z določbo 3. odstavka 305.c člena ZPP stranko izrecno opozori, da bo v primeru, če poravnalni narok ne bo uspel, sodišče takoj začelo glavno obravnavo, to pa pomeni, da bo opravljen prvi narok za glavno obravnavo. Ker bi glede na navedene okoliščine vsak povprečno razumen človek vedel, da gre za prvi narok za glavno obravnavo, pritožbeno sodišče zaključuje, da je tudi tožeča stranka vedela, da je s spornim vabilom vabljena na prvi narok za glavno obravnavo, zato očitana kršitev določb pravnega postopka ni podana.

Neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek, da tožeča stranka ni bila opozorjena, da v postopku v sporih majhne vrednosti ni mirovanja postopka. Ker gre v obravnavanem primeru za gospodarski spor in se torej uporablja postopek v gospodarskih sporih, v katerem že na podlagi določbe 1. odstavka 492. člena ZPP ne veljajo določbe o mirovanju postopka, posebno opozorilo, da ni mirovanja postopka tudi po določbah postopka v sporih majhne vrednosti, ni potrebno.

Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP). Ker so se uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene in ker sodišče tudi sicer ni zasledilo, da bi bili podani pritožbeni razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi 1. odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s svojo pritožbo ni uspela, zato sama nosi stroške pritožbe.