305.c člen ZPP

Upoštevaje časovne meje pravnomočnosti sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi upošteva zgolj tiste okoliščine, ki nastanejo do trenutka zaključka glavne obravnave. Ker je bilo v obravnavanem primeru na zadnjem naroku za glavno obravnavo 26. 11. 2014 še negotovo, ali bodo tudi drugi zatrjevani zakoniti dediči po zapustniku svojo dedno pravico v pravdi uspeli uspešno uveljaviti, saj bo o tem mogoče sklepati šele po pravnomočni odločitvi o zahtevku iz tožbe z dne 25. 7. 2014 (priloga A7), je sodišče prve stopnje pri presojanju utemeljenosti predmetnega zahtevka krog zakonitih dedičev po pokojnem pravilno ugotavljajo zgolj izhajajoč iz pravnomočnega sklepa o dedovanju po zapustniku I D 1525/2011 z dne 4. 1. 2013, upoštevaje pri tem tudi tožečo stranko. Kot pravilen je potrebno podpreti prvostopenjski zaključek, da je bila tožeči stranki pravica do obravnavanja v zapuščinskem postopku in s tem možnost, da že v tem uveljavi svoja dednopravna upravičenja, odvzeta. Dejstvo, da je bila tožeča stranka na zapuščinski obravnavi navedena kot zakoniti dedič po pokojnem, zapuščinsko sodišče pa kljub temu, da biva v Sloveniji, njenega naslova ni skušalo ugotoviti z namenom vabljenja k

Tudi v primeru, ko sodišče zaradi možne sklenitve sodne poravnave poravnalni narok preloži na drug dan, pride v poštev sankcija iz tretjega odstavka 282. člena. Ker na (preložen) poravnalni narok ni prišla nobena od pravdnih strank, je sodišče tožbo utemeljeno štelo za umaknjeno.

Zmota pooblaščenke tožeče stranke, ki je namesto na sedež gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva 7, pristopila na sedež glavne stavbe sodišča na Tavčarjevi 9, ne predstavlja opravičenega razloga za izostanek z naroka v smislu določila šestega odstavka 282. člena ZPP.

ZPP ne predpisuje obligatornega skupnega razpisa in izvedbe poravnalnega naroka in naroka za glavno obravnavo.

Tožeča stranka je bila pravilno vabljena, saj je bila v vabilu opozorjena na pravne posledica izostanka s prvega naroka za glavno obravnavo. Tožeči stranki tudi ni moglo ostati neznano, da je bila z vabilom na narok za glavno obravnavo dne 21. 02. 2008 vabljena na prvi narok. Prvič, v tej zadevi še ni bil opravljen narok za glavno obravnavo, zato tožeča stranka ni mogla biti v dvomih, ali se vabilo nanaša na prvi, drugi ali morda kakšen kasnejši narok za glavno obravnavo. Drugič, kot navaja tožeča stranka v pritožbi, je dne 22. 01. 2008 hkrati z vabilom v postopku v sporih majhne vrednosti prejela tudi vabilo na poravnalni narok. Z vabilom na ta narok pa se v skladu z določbo 3. odstavka 305.c člena ZPP stranko izrecno opozori, da bo v primeru, če poravnalni narok ne bo uspel, sodišče takoj začelo glavno obravnavo, to pa pomeni, da bo opravljen prvi narok za glavno obravnavo.