VSK sodba I Cpg 272/2006

Pritožba tožene stranke se zavrne in p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
Predlog tožeče stranke za priznanje stroškov odgovora na pritožbo se zavrne.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v P. z dne 17.6.2004 v 1. točki izreka za glavnico v višini 4.590,22 EUR (1.100.000,00 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.11.2003 dalje do plačila in v 3. točki izreka za stroške izvršilnega postopka v višini 188,96 EUR (45.282,00 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17.5.2004 dalje do plačila. Toženi stranki je tudi naložilo, da plača tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v višini 598,39 EUR (143.398,00 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.6.2006 dalje do plačila.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena ZPP in predlaga njeno razveljavitev. Navaja, da sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijane sodbe ni upoštevalo načela kontradiktornosti kot enega temeljnih načel Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče je namreč razpisalo narok za dne 19.6.2006, tožena stranka in njen pooblaščenec pa se tega dne naroka nista mogla udeležiti in je tožena stranka tudi pisno opravičila svoj izostanek. Pri sodišču je preverila in ugotovila, da je pisno opravičilo tudi sprejelo. Kljub temu pa je sodišče izvedlo obravnavo brez tožene stranke in njenega pooblaščenca. Tudi v obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče ni navedlo, da je bila obravnava opravljena v nenavzočnosti tožene stranke in tudi ne zakaj ni ugodilo prošnji za preložitev. Izpodbijana sodba temelji le na navedbah in dokaznih predlogih tožeče stranke, toženi pa ni bila dana možnost, da se o dokaznih predlogih izreče oz. jim oporeka in da sama predlaga dokaze. Zato je bilo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno posledično pa tudi zmotno uporabljeno materialno pravo.

V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za njeno zavrnitev, hkrati pa predlaga, da ji pritožbeno sodišče prizna stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti v pritožbi zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti drugih takih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Kar se tiče pritožbenega očitka, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta očitek ne vzdrži pritožbenega preizkusa. Kršitev načela kontradiktornosti je podana le tedaj, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Da je bila tožena stranka na narok pravilno vabljena v tej zadevi ni sporno. Za toženo stranko je očitno sporno zgolj dejstvo, da je sodišče narok opravilo v njeni nenavzočnosti in to kljub temu, da je svoj izostanek opravičila in predlagala preložitev naroka »ker ne more stopiti v kontakt s svojim odvetnikom«. Načelo kontradiktornosti bi bilo kršeno, če bi bila odločitev sodišča prve stopnje, da se bo sojenje opravilo v nenavzočnosti tožene stranke posledica nezakonitega postopanja sodišča. V tem postopku je tožena stranka že ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi pooblastila za zastopanje odvetnika M.T. iz S. (priloga A3 spisa). Pooblastilo temu odvetniku dosedaj ni bilo preklicano. Že ob dejstvu, da je bil pooblaščenec tožene stranke na narok pravilno vabljen in da svojega izostanka sploh ni opravičil, so bili izpolnjeni pogoji, da se narok opravi v nenavzočnosti tožene stranke. Ob takem stanju je imelo sodišče prve stopnje ne glede na (ne)opravičenost razlogov same tožene stranke podlago za sojenje v nenavzočnosti v določbah 282.čl. ZPP. To pa pomeni, da ravnanje sodišča ni bilo posledica nezakonitega postopanja. V primeru, ko je vabilo pravilno vročeno pooblaščencu ni nobenega zakonitega razloga za preložitev glavne obravnave, četudi sama stranka zaprosi za preložitev naroka in četudi bi bili njeni razlogi za preložitev opravičeni. V takem primeru zadostuje udeležba pooblaščenca, saj ga je stranka pooblastila za zastopanje za to, da bo preko njega opravljala pravna dejanja. Ravnanje sodišča torej ni bilo nezakonito, posledično temu pa tudi ni moglo priti do kršitve kontradiktornosti postopka.

S pritožbenimi očitki, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedlo, da je bila obravnava opravljena v nenavzočnosti tožene stranke in tudi ne razlogov, zakaj ni ugodilo prošnji tožene stranke za preložitev tožena stranka dejansko uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka po 1.odst.339.čl. ZPP. Glede na to zakonsko določbo pa je kršitev določene določbe pravdnega postopka bistvena le, če je neuporaba ali napačna uporaba določbe vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. To pa pomeni, da bi že pritožnik moral v pritožbi uveljavljati in dokazati vzročno zvezo med zatrjevano kršitvijo kot vzrokom in nepravilnostjo ali nezakonitostjo izpodbijane odločbe kot posledico. Ker tega ni storil, teh pritožbenih očitkov niti ni mogoče upoštevati. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da je sodišče prve stopnje sklep o sojenju v nenavzočnosti sprejelo (glej l.št. 24. spisa), da gre dejansko za sklep procesnega vodstva zoper katerega niti ni posebne pritožbe in nenazadnje, da sprejem takega sklepa vsebuje tudi odločitev o tem, da se predlog za preložitev naroka zavrne, ker evidentno niso podani opravičeni razlogi za preložitev glede na določbe 115.čl. ZPP. Dejstvo, da sodišče v obrazložitvi sodbe ni posebej utemeljilo te svoje odločitve, pa v ničemer ni onemogočila tožene stranke, da tako stališče sodišča prve stopnje izpodbija, kar je tudi sicer storila.

Ker je sodišče prve stopnje, glede na zgoraj obrazloženo, utemeljeno opravilo narok v nenavzočnosti tožene stranke pa so neupoštevne tudi njene pritožbene navedbe, da izpodbijana sodba temelji le na navedbah in dokaznih predlogih tožeče stranke. Edino procesno aktivnost, ki jo je tožena stranka v obravnavanem postopku opravila, to je, vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi ter navedbe v tej vlogi, je sodišče prve stopnje v obrazložitvi svoje odločitve upoštevalo in v razlogovanju sodbe tudi prepričljivo povedalo zakaj ugovornih razlogov ni sprejelo. Pripravljalna vloga tožeče stranke z dne 6.6.2006, v kateri je ta navedla svoje trditve in zanje predlagala tudi dokaze, pa je bila toženi stranki pravilno vročena po pooblaščencu. Nanjo pa sploh ni odgovorila, čeprav ji je bila vročena. Razlog, da izpodbijana sodba temelji le na dejstvih in dokazih, ki jih je navedla in predložila tožeča stranka torej ni v kršitvi načela kontradiktornosti pač pa v izostanku trditvenih in dokaznih predlogov tožene stranke, torej v njeni pasivnosti. Odgovornost za posledice takega ravnanja pa nosi sama. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na dejstvih, ki so jih stranke navedle in na dokazih, ki so jih stranke predlagale (7. člen ZPP), v obrazložitvi svoje odločitve pa je sodišče prve stopnje tudi ustrezno utemeljilo, katera dejstva je štelo za dokazana na podlagi vestne in skrbne presoje izvedenih dokazov (8. člen ZPP).

Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo ni navedla nič takega, kar bi vplivalo za odločitev pritožbenega sodišča. Zato je pritožbeno sodišče njen predlog za povrnitev stroškov pritožbenega postopka zavrnilo.