VSL sklep IV Cp 3069/2008

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo toženkin ugovor zoper svoj sklep z 10.3.2008, s katerim je izdalo začasno odredbo o ureditvi stikov med predlagateljem in mladoletnim A. N. tako, da so od izdaje začasne odredbe do 31.3.2008 potekali vsako soboto od 15. ure do 19. ure, v aprilu poleg tega še tako, da je deček pri očetu dva vikenda tudi prespal s sobote na nedeljo, od 1.5.2008 dalje pa vsako sredo od 15.30 do 19. ure in vsak drugi vikend od sobote od 10. ure do nedelje do 18. ure.

Sodišče prve stopnje je torej stike začasno uredilo tako, da so se postopoma povečevali in da je šele v drugem mesecu začasne ureditve stikov deček pri očetu vsak drugi vikend prespal eno noč.

Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje nasprotna udeleženka in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, podrejeno pa vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Bistvo pritožbe je v tem, da nasprotna udeleženka nasprotuje stikom ob vikendih oz. čez noč (čeprav začasno odredbo izpodbija v celoti). Meni, da stiki, kot jih je sodišče določilo v začasni odredbi, ne varujejo koristi otroka, ker se izvajajo tako, da mladoletni A. ni imel možnosti, da bi se pripravil na tako drugačno druženje z očetom, kot ga je bil sicer navajen, saj pred tem ni bil nikoli sam s predlagateljem. Mladoletni A. stike zavrača. Sodišče je dejansko stanje ugotovilo nepopolno in zmotno, s svojo odločitvijo pa grobo posega v pravice otroka in krši določbo 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Nedopustno je, da sodišče mladoletnemu otroku naloži breme zamujenega prilaganja očeta s sinom. Za triletnega A., ki je bil doslej navajen le na prisotnost matere, je obseg stikov preobsežen in prenaporen. Nasprotna udeleženka je na obravnavi 22.4.2008 izpovedala, da mladoletni A. na stike hodi z odporom, da pred njimi joka, da noče obleči oblek, v katerih ponavadi hodi na stike, da s stika prihaja prestrašen, lačen in utrujen. Predlagatelj torej v času stikov ne ravna tako, kot je treba ravnati s triletnim otrokom, ki potrebuje določen red, pravilno prehrano in spanje ob določenih urah, saj le tak način omogoča otroku skladen psihofizični razvoj. Nasprotna udeleženka je sodišču predložila fotografije, ki izkazujejo otrokovo stanje pred stikom, otrok joka in je prestrašen. Sodišče bi moralo upoštevati okoliščino, da je za tako majhnega otroka najbolj stresna situacija, ko mora prespati v tujem okolju, ko mora preživeti daljše časovno obdobje z osebo, ki mu ni blizu in ko mora sprejeti navade, ki jih ne pozna. Zmotno je stališče sodišča, da je razlog neprimernega izvajanja stikov le v konfliktnem odnosu obeh staršev, ta ne sme iti v breme mladoletnega A.. Sodišče je sicer pridobilo mnenje pristojnega centra za socialno delo, ki pa ga v izpodbijanem sklepu ne povzema v celoti, zaradi česar so podane bistvene kršitve določb postopka. Sodišče ne povzema mnenja Centra za socialno delo, ko ta navaja, da se glede obsega stikov zelo težko opredeli, saj so izjave glede potekajočih stikov nasprotujoče in bi bilo zato smiselno postaviti izvedenca, ki bi opredelil primeren časovni obseg stikov. Pred določitvijo tako obsežnih stikov, bi moralo sodišče nedvomno pridobiti mnenje izvedenca.

Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. V odgovoru na pritožbo med drugim poudarja, da ni problem v otrokovi koristi, ampak v razumevanju nasprotne udeleženke, kaj je to otrokova korist. Nasprotna udeleženka želi za vsako ceno prikazati, da se mladoletni A. pri očetu ne počuti dobro. Ob zaslišanju pa ni znala z ničemer konkretno in argumentirano pojasniti, v čem naj bi bila težava, razen v tem, da je njen odnos do predlagatelja tako negativen in ga morda, tudi nevede, želi projektirati na otrokovo razmerje do očeta. Predlagatelj poudarja, da se stiki že kar nekaj časa normalno in brez težav izvajajo, stališče, da niso koristni, je le stališče nasprotne udeleženke. Namesto, da bi nasprotna udeleženka otroka pripravila na stik, ga je rajši pustila domnevno prestrašenega in ga na silo fotografirala, če fotografije sploh izhajajo iz časa pred stikom, v kar predlagatelj dvomi, saj otrok k njemu nikdar ni prišel jokajoč ali prestrašen. Očitki o vožnji na motorju brez čelade so neutemeljeni, predlagatelj je sina zgolj posadil na prijateljev motor.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica vidi bistveno kršitev določb postopka v tem, ko sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni v celoti povzelo mnenja Centra za socialno delo. Sodne odločbe morajo vsebovati uvod, izrek in obrazložitev. V obrazložitvi sodišče navede zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katera se opirajo, dokaze ter predpise, na katere je oprlo sodbo (četrti odstavek 324. člena v zvezi s prvim odstavkom 331. člena in 332. členom Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Obrazložitev sodne odločbe mora torej vsebovati dejansko in pravno utemeljitev, kar izpodbijani sklep vsebuje. Dejstvo, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni povzelo celotnega poročila oz. mnenja centra torej ne predstavlja nobene od bistvenih kršitev določb postopka iz prvega ali drugega odstavka 339. člena ZPP. Prepisovanje vsebine izvedenih dokazov v obrazložitev sodne odločbe ne sodi in kvečjemu predstavlja slabo tehniko pisanja odločb.

Pravna podlaga za odločitev o urejanju otrokovih stikov s staršema v vseh primerih, ko starša ne živita več skupaj, so določbe 106. člena ZZZDR. Stiki med otrokom in starši niso samo pravica staršev, ampak tudi pravica otroka, da redno vzdržuje osebne stike in neposredno zvezo z obema staršema. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi, ki so v tem, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi in občutek medsebojne pripadnosti. Namen stikov pa je obojestranski, torej tudi v tem, da tisti od staršev, ki otroka nima pri sebi, z otrokom kontaktira, se seznanja z njegovim čustvenim in telesnim razvojem in vzdržuje navezanost in povezanost z otrokom.

Sodišče v tej nepravdni zadevi odloča o stikih med triletnim A. in predlagateljem, njegovim očetom.

Pritožnica niti ne trdi, da okoliščine, ki jih je navedel predlagatelj začasne odredbe in jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih bi bil nujen in potreben sodni poseg z začasno odredbo še pred dokončno odločitvijo o stikih.

Odločitev v izpodbijani začasni odredbi se od predloga za ureditev stikov, ki ga je sama nasprotna udeleženka podala v zadevi IV P .../2008 razlikuje le v tem, da nasprotna udeleženka tam predlaga, da je deček pri očetu samo en vikend v mesecu, sodišče pa je začasno uredilo stike tako, da je deček pri očetu vsak drugi vikend, torej dvakrat v mesecu, a prespi le eno noč (po tožničinem predlogu pa obe noči).

Pritožbeno sodišče v celoti sprejema skrbno, natančno in življenjsko logično dokazno oceno sodišča prve stopnje, da so začasno določeni stiki za triletnega dečka koristni. Deček je v obdobju, ko je stik z očetom zelo in vse bolj pomemben, da bi bilo v konkretni zadevi kaj drugače, sodišče prve stopnje ni ugotovilo, pritožbene navedbe pa ugotovitev sodišča prve stopnje v ničemer ne omajejo.

Tudi pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da so problemi v stikih predvsem posledica odnosa med predlagateljem in nasprotno udeleženko, ki pa ga kljub vsemu ne ocenjuje kot tako konfliktnega, da bi bili stiki za dečka škodljivi. Prav tako pritožbeno sodišče soglaša s stališčem predlagatelja v odgovoru na pritožbo, da je večina (v pritožbi obsežno opisanih) težav s stiki, ki jih vidi nasprotna udeleženka, takšnih, ki so posledica njene precepcije stikov. Nasprotna udeleženka sicer trdi, da so stiki za dečka preobremenjujoči, vendar tega ne izkaže. Svojih trditev, da deček pred stiki joka, da se z njih vrača prestrašen, lačen in utrujen, toženka ni dokazala. Dokazna ocena sodišča prve stopnje glede teh vprašanj je sklenjena in popolna in je pritožbeno sodišče ne bo povzemalo ter ponavljalo. Vsakemu roditelju je znano, da triletni otroci jočejo, da so navezani na svoje matere, da številni otroci v tej starosti težko prenašajo poslavljanje od tistih, ki jih imajo radi, vendar nič od naštetega ne predstavlja okoliščin, ki bi bile nenavadne, kaj šele za otroka škodljive. V tem otrokovem obdobju bi bilo veliko bolj škodljivo to, da bi se z očetom odtujil. Tudi pritožbeno sodišče je torej, tako kot sodišče prve stopnje, prepričano, da so stiki med predlagateljem in triletnim A. za slednjega koristni, da je sodišče stike začasno določilo v razumnem času, obsegu in na razumen način, jih prilagodilo dečkovi starosti, konkretnih razlogov, zakaj (začasno urejeni) stiki prav ob z začasno odredbo določenih dneh in urah ne bi bili primerni, pritožnica niti ne navede.

Pritožbeno sodišče je zato v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršilnem postopku pritožbo nasprotne udeleženke zvrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Stroški začasne odredbe niso samostojnega značaja, zato sodišče o (v odgovoru na pritožbo) priglašenih stroških ni odločilo, ampak bo o njih odločilo sodišče prve stopnje skupaj z odločitvijo o glavni stvari.