VSK sklep II Cp 321/2007

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep r a z v e l j a v i in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da je dolžnik 16.7.2005 umrl, zato je bil s sklepom z dne 20.9.2005 izvršilni postopek prekinjen. S sklepom o dedovanju z dne 23.12.2005, opr. št. D ___ pa je bilo ugotovljeno, da dolžnik v Republiki Sloveniji ni zapustil premoženja. Ker izvršba ni več mogoča, je zato izvršbo ustavilo.

Zoper sklep se pritožuje upnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se izpodbijani sklep razveljavi, podrejeno spremeni, tako da se postopek nadaljuje zoper dolžnikove dedinje. Priglaša pritožbene stroške, katere naj sodišče obravnava kot nadaljnje stroške postopka. Meni, da sodišče za izdajo izpodbijanega sklepa ni imelo zakonske podlage. V dopisu z dne 18.1.2006 je obvestilo upnika, da je zapuščinsko sodišče izdalo sklep, da se zapuščinska obravnava po pokojnem dolžniku ne opravi, ker v RS ni zapustil premoženja. Iz podatkov smrtovnice pa izhaja, da se dolžnikovo nepremično premoženje nahaja v Bosni in Hercegovini, kot zakonite dedinje po pokojnem dolžniku so navedene izvenzakonska partnerka E. S. ter hčerki S. in S. D.. Dopisu je priložilo spremni dopis, v katerem upnika poziva k podaji stališča o nadaljevanju postopka in enak poziv je poslalo upniku tudi 12.9.2006, nato pa z izpodbijanim sklepom izvršbo ustavilo. 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da se prekinjeni postopek nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine prevzame, ali, ko ga sodnik povabi naj to stori. Prav tako se prekinjeni postopek nadaljuje na predlog stranke, takoj ko preneha razlog za prekinitev. Sodišče bi zato moralo pozvati dedinje, da prevzamejo prekinjeni izvršilni postopek, dedinje pa so dolžne in upravičene prevzeti postopek kot univerzalni pravni nasledniki dolžnika. Sodišče v skladu z obveznostmi, ki mu jih nalaga ZPP, ni postopalo. Upniku je poslalo le dopis o podaji predloga glede nadaljevanja postopka in mu za to določilo rok, ki pa ni prekluzivne narave, ni pa upnika opozorilo, da bo v nasprotnem primeru postopek ustavilo. Dopis sam po sebi ne predstavlja odločbe sodišča in zato na njegovi podlagi ne morejo za upnika nastati nikakršne pravne posledice. Upnik svojega stališča doslej sodišču ni sporočil zgolj iz razloga, ker mu doslej še ni uspelo pridobiti podatkov o dolžnikovem premoženju v tujini. Sodišče je ustavilo izvršbo, ne da bi sploh pozvalo dolžnice, naj prekinjeni postopek prevzamejo. Upnika tudi ni ne z odločbo ne s kakršnokoli drugo vlogo obvestilo, da bo postopek ustavilo. Z izpodbijanim sklepom je sodišče postopek ustavilo z obrazložitvijo, da izvršba ni več mogoča, saj dolžnik v RS ni zapustil premoženja. V skladu z 142. členom Zakona o dedovanju (ZD) preidejo na dediče z dedovanjem tudi vse obveznosti, ki jih je imel zapustnik ob smrti, in sicer do višine vrednosti podedovanega premoženja. Dedič odgovarja s celotnim premoženjem, tako s podedovanim kot z lastnim, in sicer v primeru, da je dedičev več, solidarno, vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža. Zgolj dejstvo, da zapustnik ni zapustil premoženja v RS, še ne pomeni, da izvršba ni več mogoča, saj zapustnikove obveznosti preidejo z dedovanjem na dediče in to po samem zakonu. To še toliko bolj velja v konkretnem primeru, saj je bilo sodišču znano, da je dolžnik v tujini zapustil nepremično premoženje in da po njem obstajajo zakonite dedinje. Dedinje v višini podedovanega premoženja odgovarjajo tako s podedovanim kot s svojim lastnim premoženjem. Dedinje živijo v A., zato se najverjetneje tudi njihovo premoženje nahaja v RS, kar pomeni, da bi se lahko tudi izvršilni postopek nadaljeval na premoženju dedinj v RS. Zato upnik predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi oz. spremeni in izvršilni postopek nadaljuje zoper dedinje. Ker upniku še ni uspelo pridobiti podatkov o premoženju v tujini, ki je na dedinje prešlo na podlagi dedovanja, sodišču predlaga, da nadaljuje izvršilni postopek zoper dedinje, katere naj se pozovejo, da predložijo morebitni sklep o dedovanju dolžnikovega premoženja v tujini, da predložijo seznam svojega premoženja in tudi, da se zaslišijo glede podedovanega premoženja po dolžniku in o svojem premoženju.

Pritožba je utemeljena.

Ker je dolžnik tekom izvršilnega postopka (16.7.2005) umrl in je bil brez pooblaščenca, je sodišče prve stopnje pravilno postopek prekinilo (1. točka 1. odst. 205. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Prekinjeni postopek se nadaljuje, ko ga dedič oz. pravni nasledniki prevzamejo, ali ko jih sodnik povabi, da to storijo (208. člen ZPP v zvezi s 15. in 37. členom ZIZ). Zato pritožba utemeljeno opozarja, da samo dejstvo, da dolžnik ni imel premoženja v RS, ne pomeni, da izvršba ni več mogoča, saj iz sklepa o dedovanju opr. št. D______ z dne 23.12.2005, na katerega se sklicuje tudi prvostopenjsko sodišče, izhaja, da je imel dolžnik premoženje v BIH, iz podatkov smrtovnice pa izhaja, da pridejo kot zakonite dedinje po zapustniku v poštev njegova izvenzakonska partnerka E. S. in otroka, S. in ml. S. D., ki živijo v A.. Izpodbijana odločitev je zato vsaj preuranjena, sodišče druge stopnje je pritožbi zato ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), da ugotovi, ali so podani pogoji za nadaljevanje izvršbe po 4. odst. 24. člena ZIZ. V tem primeru bo izdalo sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka z dediči umrlega dolžnika, gre za procesni sklep, s katerim sodišče odloči o tem, s kom in kdaj se nadaljuje izvršilni postopek, ki je bil prekinjen zaradi smrti stranke. Za izdajo takega sklepa zadošča, da je oseba, s katero je v takem primeru dovoljeno nadaljevanje postopka, s sklepom o dedovanju iz 214. člena ZD ugotovljena in razglašena za dediča, in da jo je sodišče pozvalo, da prevzame postopek (4. odst. 24. člena in 37. člen ZIZ, 1. odst. 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Opozoriti pa je, da je v pravni teoriji usklajeno stališče, da mora biti prehod obveznosti na dediča izkazan s sklepom o dedovanju. Torej ne zadostuje podatek v smrtovnici, na katerega se sklicuje pritožba. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 165. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.