VSC sklep I Cp 1727/2006

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 119. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odločilo, da se izvršilni postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o predlogu dolžnikov za vrnitev v prejšnje stanje.

Takšen sklep iz vseh pritožbenih razlogov izpodbija upnik, ki predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da sklepa ni mogoče preizkusiti, ker trditev "glede na okoliščine primera" ni obrazložena in je njena vsebina znana zgolj avtorju razlage. Te okoliščine so očitno dejstvo, da sta dolžnika odvetnika, ki precenjujeta svoj položaj oziroma ga povzdigujeta na nivo, ki jima ne pripada. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen, kar učinkuje vse do razveljavitve klavzule o pravnomočnosti, zato bi sodišče prve stopnje moralo s sklepom odločiti o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Sklep prvostopnega sodišča o prekinitvi postopka tako predstavlja nedopustno favoriziranje dolžnikov, razlogi sklepa, da gre za posebnost postopka na podlagi verodostojne listine, pa so arbitrarni.

Dolžnika sta odgovorila na pritožbo, nasprotovala pritožbenim navedbam ter predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljeni so pritožbenimi očitki o tem, da odločitev sodišča prve stopnje ni ustrezno obrazložena. V izpodbijanem sklepu so namreč vsebovani vsi razlogi o odločilnih dejstvih, na podlagi katerih je bila sprejeta takšna odločitev, pravilnost katere je tako na pritožbeni stopnji mogoče preizkusiti, zato ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke II. odstavka 339. člena ZPP (v zvezi s 366.členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju-v nadaljevanju ZIZ).

Sodišče druge stopnje pa se v celoti strinja tudi s presojo prvostopnega sodišča, da je v konkretnem primeru smotrna prekinitev izvršilnega postopka do pravnomočne odločitve o predlogu dolžnikov za vrnitev v prejšnje stanje.

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje praviloma res ne vpliva na potek izvršbe, vendar lahko sodišče odloči, da se postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o predlogu, za kar daje podlago 119. člen ZPP ( v zvezi s 15. členom ZIZ), ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo. Glede na takšno določilo sodišče po lastni presoji oceni, ali bo v primeru, ko stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje, postopek glede glavne stvari nadaljevalo ali pa ga bo prekinilo. Sodišče prve stopnje je glede na okoliščine obravnavanega primera, ko je bil s strani dolžnikov vložen dopusten (36. člen ZIZ) in pravočasen (II. odstavek 117. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za ugovor zoper sklep o izvršbi, pravilno ocenilo, da je smotrna prekinitev postopka izvršbe. Pri tem pa je bistveno dejstvo, ki ga v razlogih sklepa poudari prvostopno sodišče, da je bil izvršilni postopek začet na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kjer je odločilna pravnomočnost sklepa o izvršbi, razveljavitev katere bi dolžnika lahko dosegla, če bosta uspela s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. Začetek izvršilnih dejanj je v primeru, če je sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine, vezan na pravnomočnost sklepa o izvršbi, saj sodišče v tem primeru sklep o izvršbi vroči izvršitelju, dolžnikovemu dolžniku, klirinško depotni družbi, sodišču, ki mora opraviti zaznambo sklepa v javni knjigi in organizaciji za plačilni promet šele, ko postane sklep o izvršbi pravnomočen (III. odstavek 45. člena ZIZ), medtem, ko se sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova navedenim vroči že pred pravnomočnostjo. Tako je pritrditi sodišču prve stopnje, da je smotrno pred začetkom izvršilnih dejanj razčistiti vprašanje morebitne vrnitve v prejšnje stanje in sicer v fazo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.

Glede na vse zgoraj navedeno, pritožba ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo pravilen sklep prvostopnega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek o pritožbenih stroških odpade, ker niso bili priglašeni.