119. člen ZPP

Sodišče prve stopnje je odločitev o prekinitvi postopka ustrezno utemeljilo s sklicevanjem na smotrnost in ekonomičnost. Če bo namreč ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ne bodo več izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, brez prekinitve postopka pa bi stranki morali v vmesnem času vložiti pritožbo zoper zamudno sodbo, če se z odločitvijo ne strinjata, kar bi povzročilo dodatne stroške postopka.

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje skupaj z zamujeno pritožbo bi moral tožnik vložiti najkasneje 4. 6. 2025, tožnik pa ga je vložil 30. 7. 2025, kar je po izteku 15-dnevnega roka. Ker je podan dejanski procesni stan iz 118. člena ZPP, je z izpodbijanim sklepom predlog na temelju 120. člena ZPP zakonito zavržen.

S tem, ko je sodišče prve stopnje s sklepom odločilo o nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka, ta sklep pa vročilo sočasno z odločitvijo o glavni stvari, tožencema ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem. Sklep o nadaljevanju postopka je v konkretnem primeru zgolj deklaratorne narave. Ob izpolnjenem pogoju za nadaljevanje postopka lahko izdaja sodbe še pred pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju postopka predstavlja le relativno bistveno kršitev postopka, ki pa je pritožnika ne uveljavljata. Drugi tožnik je lastninsko pravico pridobil na originaren način in zato dejstvo, da njegova lastninska pravica v zemljiško knjigo (še) ni vpisana, nima nobenega vpliva na odločitev oziroma presojo njegove aktivne legitimacije.

Toženka oziroma njena zakonita zastopnica bi lahko in morala poslovanje organizirati tako, da bi to potekalo normalno in nemoteno ne glede na bolniški stalež zakonite zastopnice. Ker tega ni storila, gre za neupravičen vzrok za zamudo na njeni strani. Pritožbene navedbe o notranji organizaciji poslovanja toženke tako ne utemeljujejo toženkine zamude, saj gre za (neupravičen) vzrok na njeni strani.

Pravica do izjave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS) med drugim omogoča stranki pravico do informacije v postopku, pri čemer je institut vrnitve v prejšnje stanje, kot predpogoj pravice do izjavljanja, z njo neposredno povezan. Vsebina obrazca je v skladu z drugim odstavkom 80.a členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) urejena v Pravilniku o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (Pravilnik) in je tako predpisan Obrazec PV. S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo se zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih oseb, vendar začne v razmerju med prenositeljem (prodajalcem) in pridobiteljem lastninske pravice (kupcem) prenos na nepremičnini učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen. Tako Vrhovno sodišče RS, kot tudi Ustavno sodišče RS sta že večkrat pojasnila, da se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le

V skladu s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 se v postopkih odločanja glede plačila sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače. Dolžnika sta predlagala vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o ugovoru, zoper sklep, da se pritožba šteje za umaknjeno, pa sta vložila pritožbo, zato postopek v zvezi s plačilnim nalogom še ni zaključen. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje sta torej dolžnika vložila v zvezi z zamudo roka za plačilo sodne takse za pritožbo, kar je po presoji višjega sodišča procesni rok. Zato je treba pri odločanju o tem predlogu izhajati ne le iz 36. člena ZIZ, ampak tudi iz določb ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje, ki pa predloga ne omejujejo zgolj na zamujen rok za ugovor in pritožbo. Sicer pa že ustavnoskladna razlaga same določbe 36. člena ZIZ terja, da se tudi v izvršbi dopusti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, če stranka zamudi rok za plačilo sodne takse za ugovor ali pritožbo (zoper sklep o ugovoru). Sodna praksa sicer ni povsem usklajena glede vprašanja, ali je rok za plačilo so

Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo, je vselej dovoljena revizija (tretji odstavek 384. člena ZPP). Ker je torej revizija zoper izpodbijani sklep dovoljena že po samem zakonu, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP zavrglo.

Redakcijska pomota, do katere naj bi prišlo zato, ker je pooblaščenec v istem času pripravljal več podobnih vlog, po zaključku višjega sodišča ne more predstavljati tak opravičljiv razlog, ki bi utemeljeval vrnitev v prejšnje stanje.

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je očitno neutemeljen. Toženec niti ne navaja, še manj pa dokazuje, zakaj zaradi domnevne poslovne poti ne bi mogel vložiti pritožbe, saj je ta možnost (vsaj poštno) načeloma dana vsepovsod po svetu. Njegov predlog torej ne izpolnjuje kriterija upravičenega razloga za zamudo pri opravi procesnega dejanja.

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje praviloma ne vpliva na potek pravde, vendar pa sodišče lahko odloči, da se postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o predlogu.

Predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje je neutemeljen, ker domnevno nepravilno vročena tožba v odgovor ne predstavlja utemeljenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Če tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, tožena stranka ni mogla zamuditi nobenega pravnega dejanja, nepravilna vročitev tožbe v odgovor pa se lahko uveljavlja kot pritožbeni razlog zoper zamudno sodbo.

Stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Z zavrnitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje se postopek ne konča.

Strankine trditve, da ji v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila pravilno vročena tožba ter vabilo za glavno obravnavo, niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je to lahko pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog.

Presoja sodišča prve stopnje, da ni podan upravičen razlog, na podlagi katerega bi sodišče toženi stranki dovolilo vrnitev v prejšnje stanje, je pravilna. Na to presojo namreč ne more vplivati dejstvo, da je bila pooblaščenka tožencu dodeljena na podlagi odločbe o nujni brezplačni pravni pomoči.

Kvalificirano dokazilo za preložitev naroka zaradi bolezni pomeni, da mora biti predlog dokazno podprt z ustreznim zdravniškim potrdilom, ne pa, da je edini verodostojen dokaz obrazec iz Pravilnika o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka za glavno obravnavo ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem.

Kot upravičen vzrok zamude so lahko le takšne okoliščine oz. ovire, ki jih stranka sama ni mogla predvideti, niti jih odkloniti, oziroma ko je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti, niti preprečiti. Zastoj na eni najbolj prometnih avtocest v RS (med Vrhniko in Logatcem) ter pri Dolgem mostu v času jutranje prometne konice vsekakor ni nepričakovan, nepredvidljiv dogodek, pač pa ravno obratno, gre za vsakodneven in znan pojav, na katerega bi moral pooblaščenec pred narokom vsekakor računati in ga upoštevati pri predvidevanju časa, ki ga bo potreboval za pot do sodišča.

Če teče izvršba na podlagi verodostojne listine je v primeru vložnega predloga dolžnikov za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za ugovor zoper sklep o izvršbi, smotrna prekinitev izvršilnega postopka.

Institut vrnitve v prejšnje stanje je urejen izključno s procesnimi pravili in je zato zmotna uporaba materialnega prava pojmovno izključena.

Določbe 119. čl. ZPP/77 (118. čl. ZPP/99) ni mogoče razumeti tako, da je že zgolj z zamudo naroka, določenega za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje, postal neutemeljen ali nedovoljen tudi sam predlog za vrnitev v prejšnje stanje, o katerem razpravlja sodišče na naroku, ki se ga predlagatelj ni udeležil. Tudi v takem primeru je treba ocenjevati upravičenost vzrokov za zamudo, ki so navedeni v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in pri tem upoštevati pravila o dokaznem bremenu.

Predloga za vrnitev v prejšnje stanje v postopku v gospodarskih sporih ni mogoče dati ustno na zapisnik pri sodišču. Ker Zakon (o obligacijskih razmerjih) za odstop terjatve s pogodbo ne določa pismene oblike, ni treba, da stranki svoje soglasje za sklenitev cesijske pogodbe izrazita z njenim podpisom.