VSL sklep I Cp 2986/06

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno razveljavi v 1. in 4. točki izreka in sicer glede oblike vrnitve v last in posest stanovanjske hiše na naslovu Ka. 20 a, L., ki se nahaja na nepremičnini s parc. št. 730/1, vl. št. 253 k.o. B., s stanovanji št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 10 in 11 ter pripadajočimi deleži na skupnih delih in napravah tega objekta in pripadajočim funkcionalnim zemljiščem - sorazmernim deležem na dvorišču, ki se tudi nahaja na nepremičnini s parc. št. 730/1, vl. št. 253 k.o. B., ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (to je delu, ki se nanaša na osebo zavezanca za vrnitev - drugega nasprotnega udeleženca - I. C., d.o.o.) potrdi sklep sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom.

S sklepom z dne 18.4.2005 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se denacionalizacijski upravičenki pok. M. (M.) L., roj. 7.12.1892, umrli 6.8.1987, nazadnje stanujoči Z. 51, L., vrne v last in posest stanovanjska hiša na naslovu Kg. 20a, L., ki se nahaja na nepremičnini s parc. št. 730/1, vl. št. 253 k.o. B., s stanovanji št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 10 in 11 ter pripadajočimi deleži na skupnih delih in napravah tega objekta in pripadajočim funkcionalnim zemljiščem - sorazmernim deležem na dvorišču, ki se tudi nahaja na nepremičnini s parc. št. 730/1 vl. št. 253 k.o. B. (1. točka izreka). Glede stanovanja št. 9 v tej stanovanjski hiši, s pripadajočim deležem na skupnih delih in napravah objekta ter pripadajočim deležem na skupnem funkcionalnem zemljišču - dvorišču, je odločilo, da se vrne z vzpostavitvijo lastninske pravice na stanovanju št. 9 (2. točka izreka). Predlagatelja D. S. L. je postavilo za skrbnika za posebni primer denacionaliziranega premoženja (3. točka izreka). Glede v 1. in 2. točki izreka navedenega premoženja, je kot zavezanca za vrnitev v last in posest, oziroma glede stanovanja št. 9, z vzpostavitvijo lastninske pravice, določilo drugega nasprotnega udeleženca (4. in 5. točka izreka). Denacionalizacijski upravičenki pok. M. (M.) L. je priznalo za podržavljeni nepremičnini s parc. št. 190/9 vl. št. 911 in 191/11 vl. št. 651, obe k.o. S. Š., odškodnino v obveznicah četrte nasprotne udeleženke v višini 101.979,46 DEM, preračunano 52.141,27 EUR, ki jih je slednja dolžna izročiti v roku 3 mesecev od pravnomočnosti sklepa s pripadajočimi obrestmi od 1.7.1996 dalje skrbniku za poseben primer - prvemu predlagatelju (6. in 7. točka izreka). Predlog zoper prvega nasprotnega udeleženca, tretjega nasprotnega udeleženca in peto nasprotno udeleženko, je zavrnilo (8. točka izreka).

S popravnim sklepom z dne 27.2.2006 je popravilo očitno pisno pomoto v navedbi naslova, in sicer iz napačnega naslova Kg. 20 a, na pravilen naslov Ka. 20 a.

Proti sklepu z dne 18.4.2005 se pravočasno pritožuje drugi nasprotni udeleženec. Opozarja na očitno pisno napako glede naslova hiše, ki se vrača. Pravilni naslov je Ka. 20 a, ne Kg. 20 a. Nadalje navaja, da ni zavezanec za vračilo zadevne stanovanjske stavbe, ker nikoli ni bil njen lastnik. Drugi nasprotni udeleženec je v zemljiški knjigi res vpisan, kot lastnik parcele 730/1, zato je posledično lahko le zavezanec za vračilo zemljišča, na katerem stoji zadevna stavba in dvorišča stavbe, ne more pa biti zavezanec za vračilo stavbe in stanovanj, ki jih nikoli ni imel v lasti ali posesti. Lastnik je od lastninjenja stanovanj v letu 1991 bivša občina L. B., katere pravni naslednik je Mestna občina Ljubljana (MOL). Slednja je postala lastnica neposredno na temelju 111. člena Stanovanjskega zakona iz leta 1991. V predhodno družbeno lastnino pa je zadevna stanovanjska hiša prešla na temelju kupoprodajne pogodbe med denacionalizacijsko upravičenko in pravnim prednikom MOL z dne 16.10.1947, ki je bila razveljavljena, kot nična v pravnomočno zaključeni zadevi, ki je tekla pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. II P 1384/2002. Ta dejstva so razvidna iz spisovne dokumentacije, ker so bile s strani predlagateljev, kot nične razveljavljene prodajne pogodbe, s katerimi je občina L. B. prodala zadevna stanovanja. Zavezanec je lahko le oseba, ki je dejansko razpolagala in lastninila zadevno stanovanjsko stavbo, ne pa drugi nasprotni udeleženec. Zemljiškoknjižno lastništvo parcele 730/1 k.o. B., se nanaša le na zemljišče, ne pa na stavbo. Zaradi navedenega predlaga takšno spremembo izpodbijanega sklepa, da se kot zavezanca za vračilo stanovanjske stavbe in stanovanj določi peto nasprotno udeleženko.

Na pritožbo so odgovorili predlagatelja in prvi nasprotni udeleženec, ki soglašata z navedbami pritožnika in peta nasprotna udeleženka, ki navaja, da nikoli ni bila imetnica pravice uporabe na sporni nepremičnini. To pa zato, ker je bila stanovanjska zgradba del celotnega kompleksa in na ta način tudi v upravljanju, iz kompleksa pa ni bila nikoli izvzeta. Če bi bila izvzeta, bi bila zagotovo odpisana v drug zemljiškoknjižni vložek.

Pritožba je delno utemeljena.

Ker je očitna pisna pomota glede naslova stanovanjske hiše, odpravljena s popravnim sklepom z dne 27.2.2006, ki je postal pravnomočen dne 22.3.2006 (red. št. 157 spisa), je pritožbeni očitek glede te pomote postal nerelevanten.

Sporno je vračilo večstanovanjske stavbe na naslovu Ka. 20 a, L. s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem - dvoriščem, ki je bila v času podržavljenja na parc. št. 192/31, vl. št. 651, k.o. S. Š., sedaj je to na parc. št. 730/1, vpisani v vl. št. 253, k.o. B. Ugotovljeno je, da so prodajne pogodbe za stanovanja št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 10 in 11, ki se nahajajo v tej hiši, sklenjene med občino L. B. kot prodajalko in kupci M. N., Z. T., B. B., M. G., M. R. B., J. B., V. W., J. P., V. D. in J. Š. (priloga B6-B15), nične zaradi razpolaganja v nasprotju s prepovedjo iz 88. člena ZDen. O tem je pravnomočno razsojeno s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II P 1384/2002 z dne 9.4.2003, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1135/2004, z dne 6.10.2004 (priloga C1 in C2). Nadalje je ugotovljeno, da je pritožnik zemljiškoknjižni lastnik parc. št. 730/1 vl. št. 253 k.o. B.

Stališče pritožnika,da je samo lastnik zemljišča, na katerem stoji stavba (stavbišča) in funkcionalnega zemljišča, ne pa tudi večstanovanjske stavbe, je zmotno. Lastnik zemljišča je namreč tudi lastnik objekta na njem. V skladu z načelom superficies solo cedit, ki ga kot temeljno načelo določa 8. člen Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/02, SPZ), je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače. Ker za konkretni primer zakon ne določa drugače, je torej stanovanjska stavba sestavina zemljišča. Z drugimi besedami, lastnik zemljišča je tudi lastnik stavbe.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da naj bi po določbi 111. člena Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, št. 18/91 z nadaljnjimi spremembami) z dnem uveljavitve SZ (19.10.1991) sporna večstanovanjska hiša postala last pravne prednice pete nasprotne udeleženke - občine L. B. Pritožnik se glede tega sklicuje na podatke spisne dokumentacije, vendar jih ne specificira. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov za vložke, v katerih je bila vpisana sporna parcela s stanovanjsko hišo (izpisek za vložek št. 651 k.o. S. Š. v prilogi A5 in A15, izpisek za vložek št. 911 k.o. S. Š. prilogi A6, izpisek za vložek št. 253 k.o B. v prilogi A7, A16 in A31) pa je razvidno, da je imela po prehodu v družbeno lastnino najprej pravico uporabe T., tovarna kovinskih in bakelitnih predmetov L. Nato je pravica uporabe prehajala po naslednji verigi: na S., organizacijo združenega dela za promet in zveze s farmacevtskimi, medicinskimi in drugimi proizvodi (po pogodbi z dne 25.5.1978), s slednjega na DO I. C. p.o., L. (po pogodbah z dne 29.10.1987 in 30.10.1987), s slednje na A. d.o.o. (po pogodbi z dne 26.12.1990) in končno na I. C., d.o.o., L. (po pogodbi z dne 12.9.1991). Ker pritožnik ne specificira listin (ali drugih podatkov), ki naj bi dokazovali, da je imela na sporni večstanovanjski hiši ob uveljavitvi SZ pravico uporabe občina L. B., iz zemljiškoknjižnih podatkov pa to ne izhaja, je pritožbeni očitek glede tega neutemeljen.

Zmotna je tudi pritožbena navedba, da naj bi bila v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. IIP 1384/2002, razveljavljena kupoprodajna pogodba med denacionalizacijsko upravičenko in pravnim prednikom pete nasprotne udeleženke z dne 16.10.1947. Ta pogodba je bila namreč temelj podržavljenja.

Pritožbeni očitki sprejete dokazne ocene glede dejstev, relevantnih za presojo osebe zavezanca, ne omajejo. Ker so prodajne pogodbe za stanovanja v večstanovanjski hiši Ka. 20 a nične in je pritožnik po zemljiškoknjižnih podatkih lastnik parcele, na kateri se nahaja sporna stavba, ki je predmet denacionalizacije, je tudi po oceni pritožbenega sodišča pritožnik tista pravna oseba, v katere premoženju se nahaja večstanovanjska stavba, torej zavezanec po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS; št. 27/91 s kasnejšimi spremembami, ZDen).

Določba 29. člena ZDen ureja obliko vrnitve stanovanjskih hiš in stanovanj. Če gre za stanovanjsko hišo oziroma stanovanja, glede katerih ne obstaja najemno ali temu podobno razmerje, se stanovanja vrnejo upravičencu v last in posest (prvi odstavek), če pa gre za stanovanjsko hišo oziroma stanovanja, glede katerih obstoji najemno ali temu podobno razmerje, se stanovanja vračajo z vzpostavitvijo lastninske pravice (drugi odstavek). V obravnavanem primeru so stanovanja št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 10 in 11 vrnjena v last in posest, ni pa ugotovljeno, ali glede teh stanovanj obstojijo najemna ali temu podobna razmerja. Z drugimi besedami: ni ugotovljeno, kdo v stanovanjih živi in na kakšni pravni podlagi. Ker to ni ugotovljeno, podatki spisa pa kažejo na to, da so stanovanja zasedena s stanovalci, izpodbijani sklep nima razlogov o vseh pravno odločilnih dejstvih. To predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/04, UPB2), zaradi katere je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v delu, ki se nanaša na obliko vrnitve v last in posest ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, tako kot je razvidno iz izreka sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

V ponovljenem postopku bo treba s pomočjo podatkov, ki jih bodo posredovali predlagatelja in pritožnik, ugotoviti, ali so stanovanja zasedena, kdo jih zaseda in na kakšni pravni podlagi. Treba bo upoštevati, da se določba prvega odstavka 29. člena ZDen ne nanaša le na najemna razmerja, ampak tudi na temu podobna razmerja. Če bi se ugotovilo, da v stanovanjih živijo osebe, ki so bile ob uveljavitvi SZ imetniki stanovanjske pravice in so kot takšni namesto sklenitve najemne pogodbe (prim. 147. člen SZ), izkoristili pravico do odkupa po privatizacijskih določbah SZ (prim. 117. člen SZ), vendar so bile kasneje pogodbe ugotovljene za nične, zaradi razpolaganja v nasprotju z 88. členom ZDen, po oceni pritožbenega sodišča obstojijo ovire za vrnitev stanovanj v last in posest (razen v primerih neupravičene odklonitve sklenitve najemne pogodbe z lastnikom). V takšnem primeru gre za najemnemu razmerju podobno razmerje, tako da je mogoča le vrnitev z vzpostavitvijo lastninske pravice.

Določila ZPP je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi določbe prvega odstavka 56. člena ZDen v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 s kasnejšimi spremembami).