VSL sklep II Cp 1257/2001

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zemljiškoknjižni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, dn.št. 2132 b/95 z dne 03.11.1995, razveljavi z obrazložitvijo, da za dovolitev vpisa niso izpolnjeni vsi z zakonom predvideni pogoji: za vpis sprememb v zemljiško knjigo, kot jih v obravnavanem primeru predlaga Republika Slovenija, po oceni sodišča prve stopnje ne zadošča le naznanilni list, temveč je za izkaz sprememb potrebna tudi ustrezna odločba. Predlagateljica se z navedbami sodišča ne strinja. V pritožbi uveljavlja vse z Zakonom o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP) določene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Ur.l. SRS, št. 2/76) kot podzakonski predpis Zakona o zemljiškem katastru (Ur.l. SRS, št. 16/74; v nadaljevanju ZZKat) v četrtem odstavku 6. člena določa, da v postopkih zamejničenja posestnih meja parcel dolžinskih objektov nenavzočnost predpisano vabljenih lastnikov ali njihovo soglasje (mišljeno je zagotovo nesoglasje - op. pritožbenega sodišča) z zamejničenjem ne zadrži postopka za izvedbo sprememb glede novonastalih posestnih meja v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi. Izpodbijani sklep tega določila ne upošteva, navaja pritožnica. Glede listine za vpis spremembe zemljiškokatastrskih podatkov za zemljišča, uporabljena za ceste ali za regulacijo vodnih tokov, v zemljiško knjigo, pa Zakon o zemljiški knjigi (Ur.l. RS, št. 33/95; v nadaljevanju ZZK) v 130. členu določa, da se odpis opravi na podlagi listin, določenih v zakonu, ki ureja kataster. Tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr.št. U 1732/95 z dne 14.01.1998, med drugim navaja, da "listina o izkazu sprememb po ZZKat predstavlja listino za izvedbe sprememb v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi". S tem je po mnenju predlagateljice njena pritožba utemeljena. Pritožba ni utemeljena. Predlagateljica Republika Slovenija je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila zemljiškoknjižni predlog, iz katerega je razvidno, da naj bi se zaradi spremembe vrste rabe zemljišča ter delitve parcele v zemljiško knjigo vpisale naslednje spremembe: parc.št. 225 - travnik (vl.št. xxx k.o. G.), brez izmere, v lasti V.Z., naj bi se razdelila na parc.št. 225/1 - travnik v izmeri 6386 m2, nadalje parc.št. 225/2 - travnik v izmeri 237 m2 ter v del parcele v izmeri 725 m2, ki naj bi se odpisal in priključil k parc.št. 1555/6 - vodotok iste k.o.. Vse navedeno naj bi zemljiškoknjižno sodišče opravilo na podlagi tako imenovanega delilnega načrta in naznanilnega lista. Obe listine je izdan upravni organ za geodetske zadeve in sta v spisu označeni kot priloga A1. Sodišče prve stopnje je ob izdaji izpodbijanega sklepa, s katerim je na podlagi predloga izdan zemljiškoknjižni sklep zemljiškoknjižnega referenta razveljavilo, zavzelo stališče, da za vpis sprememb v zemljiško knjigo, kot jih v obravnavanem primeru predlaga Republika Slovenija, ne zadošča le naznanilni list, temveč je za izkaz sprememb potrebna tudi ustrezna odločba. Pritožbeno sodišče takemu stališču sodišča prve stopnje sledi in hkrati ne sprejema pritožbene navedbe predlagateljice iz naslednjih razlogov: Podatki, s katerimi se v zemljiško knjigo vpisujejo (označujejo oziroma identificirajo) nepremičnine in imetniki (subjekti) pravic na nepremičninah, se v zemljiško knjigo vpisujejo na podlagi podatkov evidenc, ki so izvorne za te podatke. Izvorna evidenca za podatke, s katerimi se v zemljiški knjigi označuje (vpisuje) nepremičnina, je zemljiški kataster, ki ga vodi pristojna geodetska uprava (3. člen ZZKat). Zemljiški kataster je izvorna evidenca za ugotavljanje: katastrske občine, v kateri leži nepremičnina (drugi odstavek 4. člena ZZKat), parcelne številke (prvi odstavek 4. člena ZZKat), katastrske izmere zemljišča (prvi odstavek 23. člena ZZKat) in dejanske vrste rabe zemljišča (6. člen ZZKat). Za določanje in ugotavljanje teh podatkov je namreč pristojna geodetska uprava. Kadar pristojna geodetska uprava pri opravljanju zadev vzdrževanja zemljiškega katastra ugotovi spremembo podatkov, ki se evidentirajo v katastru, to spremembo izvede v katastrskem operatu (24. člen ZZKat). Kadar je vzrok spremembe podatkov, ki se evidentirajo v katastru, sprememba dejanskega stanja, ki nima nobenih pravnih posledic, se sprememba tega podatka v zemljiški knjigi samo pooči. Spremembe v zvezi s parcelacijo zemljišč (delitve in združitve parcel) in spremembe posestnih meja, ki imajo tudi pravne posledice, pa se v zemljiški knjigi ne opravijo s poočitvami, temveč z vpisi, povezanimi z vodenjem zemljiške knjige. V skupino takih vpisov spadajo tudi odpisi nepremičnin od posameznega zemljiškoknjižnega vložka oziroma pripisi nepremičnin k posameznemu zemljiškoknjižnemu vložku (126. do 131. člen ZZK). Odpis in pripis sta komplementarna zemljiškoknjižna vpisa, saj mora odpisu nepremičnine ali več nepremičnin iz enega vložka slediti pripis istih nepremičnin v drug, že obstoječ ali na novo odprt vložek. Za postopek o odpisih in pripisih se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za vpise (prvi odstavek 128. člena ZZK). Odpis nepremičnine iz enega zemljiškoknjižnega vložka in njen pripis k drugemu se začne na predlog upravičene osebe. Čeprav je zakonska formulacija abstraktna (drugi odstavek 128. člena ZZK), je upravičenec za vložitev predloga tisti, ki predlaga vpis svoje lastninske pravice - razlog ni v odpisu, temveč v pripisu k določenemu zemljiškoknjižnemu vložku oziroma zahtevi za odprtje novega, kar kaže na vez s pridobiteljem lastninske pravice. ZZK vsebuje za odpis parcele ali dela parcele, ki je bila uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste ali za regulacijo vodnega toka, ter njen vpis v vložek, v katerem je ta objekt, posebne določbe. Gre za določbe 129., 130., 131. in prehodno določbo 137. člena ZZK. V skladu z določbo 130. člena ZZK se takšen odpis opravi na podlagi listin, določenih v zakonu, ki ureja kataster, iz katerih izhaja, da so zemljišča uporabljena za ceste ali za regulacijo vodnih tokov. Določba torej odkazuje na uporabo ZZKat. ZZKat določa: Lastniki oziroma uporabniki, ki so se odzvali povabilu na razgrnitev podatkov zemljiškokatastrske izmere (drugi odstavek 21. člena ZZKat) in ki se strinjajo z razgrjenimi podatki, to potrdijo s svojim podpisom na elaboratu razgrnitve (prvi odstavek 22. člena ZZKat). Če se ne strinjajo, lahko pri uradni osebi, ki vodi razgrnitev, podajo svoj ugovor. O ugovoru odloči občinski geodetski organ z odločbo (drugi odstavek 22. člena ZZKat). ZZKat po oceni pritožbenega sodišča torej kot način ugotovitve spremembe v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskem razredu parcele predpisuje izdajo odločbe, kadar lastnik oziroma uporabnik zemljišča ugovarja zoper razgrnjene podatke zemljiškokatastrske izmere (tretji odstavek 32. člena ZZKat v zvezi z določbo prvega in drugega odstavka 22. člena ZZKat). Po podatkih spisa je lastnik zemljišča, v škodo katerega se predlaga odpis, pridobil prvo možnost ugovora v zvezi s tem šele v okviru pričujočega zemljiškoknjižnega postopka. V.Z. ni bil niti seznanjen, kaj šele da bi imel možnost (ne)strinjati se z razgrnitvijo podatkov zemljiškokatastrke izmere. Obstaja možnost, da se z razgrnjenimi podatki ne bi strinjal in v takem primeru bi bila izdaja odločbe brezpogojno potrebna. Takega stališča ne omaje niti določba četrtega odstavka 6. člena Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel. Slednja zgolj določa, da nenavzočnost predpisano vabljenih (Đ) lastnikov oziroma uporabnikov v postopku zamejničenja posestnih meja ali njihovo nesoglasje (Đ) s tako izvršenim zamejničenjem ne zadrži postopka za izvedbo sprememb glede novo nastalih posestnih meja v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi. Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, da lastnik spornega zemljišča ni imel niti možnosti sodelovati niti ugovarjati izvršenemu zamejničenju. Šele, ko bo dobil to možnost, bo lahko sodišče (ali na podlagi same listine o izkazu sprememb, če se bo lastnik strinjal z razgrnjenimi podatki - kot v primeru sodbe Vrhovnega sodišča, opr.št. U 1732/95 z dne 14.01.1998 - ali na podlagi ugovora izdane odločbe) izpeljalo predlagane spremembe v zemljiški knjigi. Ker ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni najti razlogov, na katere se pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP pritožbo predlagateljice iz vseh navedenih razlogov zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot je razvidno iz izreka sklepa. Vse določbe ZPP je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi določbe 63. člena ZZK v zvezi z določbo 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86).