iuris
Predpis je prenehal veljati.
§ zakonZakon o zemljiški knjigi · ZZK · ne velja od 16. 9. 2003

130. člen ZZK

Sodna praksa: 5 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 6. 2006Vse odločbe ↓
  • VSK sklep I Cp 767/2005Višje sodišče v Kopru · 2006

    ZZK v 130. členu ne zahteva, da bi iz listin, določenih v zakonu, ki urejajo kataster, izhajala vrednost zemljišč, pač pa le, da so zemljišča uporabljena za ceste ali za regulacijo vodnih tokov. Res je bilo v določbi 3. odst. 43. člena Pravilnika navedeno, da mora biti ugotovitev vrednosti zemljišč, vsebovana v listinah iz 130. člena ZZK. Predlagateljica je poskrbela v smislu določb 129. in 130. člena ZZK, da je bila izdana odločba, s katero je pristojni geodetski organ, ki vodi kataster, izpeljal spremembo v vrsti rabe. S tem je zadostila pogoju iz 130. člena ZZK, s predložitvijo cenilnega zapisnika pa po oceni pritožbenega sodišča tudi pogoju glede vrednosti iz 129. člena ZZK.

  • VSL sklep II Cp 329/2004Višje sodišče v Ljubljani · 2004

    Prehodna določba 137. člena Zakona o zemljiški knjigi iz leta 1995 je omogočala enostaven odpis zemljišč, ki so bila do uveljavitve tega zakona uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste in s tem legalizirala odvzem lastninske pravice, do katerega bi sicer v skladu z 69. členom Ustave Republike Slovenije v zvezi z Zakonom o stavbnih zemljiščih iz leta 1997 lahko prišlo šele s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. Zato jo je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-224/00 z dne 9.5.2002 razveljavilo. Kljub temu, da je razveljavitev začela učinkovati šele po izdaji izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, je moralo pritožbeno sodišče učinke te odločbe upoštevati. Iz 44. člena Zakona o ustavnem sodišču namreč izhaja, da se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno, ne uporablja.

  • VSL sklep II Cp 1257/2001Višje sodišče v Ljubljani · 2001

    Zemljiškoknjižnemu predlogu za odpis parcele, ki je bila uporabljena za regulacijo vodnih tokov, je treba v primeru, če se je lastnik parcele strinjal z razgrnjenim podatki zemljiškokatastrske izmere, priložiti katerokoli katastrsko listino, ki izkazuje, da je to zemljišče že uporabljeno za vodotok, če je lastnik zemljišča razgrnjenemu elaboratu ugovarjal, pa na podlagi ugovora izdano odločbo občinskega geodetskega organa.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 7. 6. 2002
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

5 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 6. 2006
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–5 od 5
  • VSK sklep I Cp 767/2005
    Višje sodišče v Kopru · 6. 6. 2006

    ZZK v 130. členu ne zahteva, da bi iz listin, določenih v zakonu, ki urejajo kataster, izhajala vrednost zemljišč, pač pa le, da so zemljišča uporabljena za ceste ali za regulacijo vodnih tokov. Res je bilo v določbi 3. odst. 43. člena Pravilnika navedeno, da mora biti ugotovitev vrednosti zemljišč, vsebovana v listinah iz 130. člena ZZK. Predlagateljica je poskrbela v smislu določb 129. in 130. člena ZZK, da je bila izdana odločba, s katero je pristojni geodetski organ, ki vodi kataster, izpeljal spremembo v vrsti rabe. S tem je zadostila pogoju iz 130. člena ZZK, s predložitvijo cenilnega zapisnika pa po oceni pritožbenega sodišča tudi pogoju glede vrednosti iz 129. člena ZZK.

  • VSL sklep II Cp 329/2004
    Višje sodišče v Ljubljani · 9. 6. 2004

    Prehodna določba 137. člena Zakona o zemljiški knjigi iz leta 1995 je omogočala enostaven odpis zemljišč, ki so bila do uveljavitve tega zakona uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste in s tem legalizirala odvzem lastninske pravice, do katerega bi sicer v skladu z 69. členom Ustave Republike Slovenije v zvezi z Zakonom o stavbnih zemljiščih iz leta 1997 lahko prišlo šele s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. Zato jo je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-224/00 z dne 9.5.2002 razveljavilo. Kljub temu, da je razveljavitev začela učinkovati šele po izdaji izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, je moralo pritožbeno sodišče učinke te odločbe upoštevati. Iz 44. člena Zakona o ustavnem sodišču namreč izhaja, da se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno, ne uporablja.

  • VSL sklep II Cp 1257/2001
    Višje sodišče v Ljubljani · 29. 8. 2001

    Zemljiškoknjižnemu predlogu za odpis parcele, ki je bila uporabljena za regulacijo vodnih tokov, je treba v primeru, če se je lastnik parcele strinjal z razgrnjenim podatki zemljiškokatastrske izmere, priložiti katerokoli katastrsko listino, ki izkazuje, da je to zemljišče že uporabljeno za vodotok, če je lastnik zemljišča razgrnjenemu elaboratu ugovarjal, pa na podlagi ugovora izdano odločbo občinskega geodetskega organa.

  • VSL sklep II Cp 19/2000
    Višje sodišče v Ljubljani · 21. 2. 2001

    Odpis zemljišč (parcel), ki so bila pred uveljavitvijo zakona uporabljena za ceste, in njihov vpis v vložek, v katerem je vpisan ta objekt kot javno dobro, se dovoli ne glede na njihovo vrednost na podlagi katastrskih listin; tako torej brez predložitve listin, ki jih zakon sicer predpisuje za vknjižbo lastninske pravice. Takšen odpis pa ni ovira za uveljavljanje odškodnine.

  • VSK sklep Cp 271/99
    Višje sodišče v Kopru · 26. 10. 1999

    Zemljiškoknjižnemu predlogu za odpis parcele ali dela parcele, ki je že bila uporabljena za cesto, je treba priložiti katerokoli katastrsko listino, ki izkazuje, da je to zemljišče že uporabljeno za cesto.