VSL sklep I Cpg 821/1999

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Ker tožeča stranka v redu povabljena na prvi narok za glavno obravnavo v gospodarskem sporu majhne vrednosti ni pristopila, je prvostopno sodišče na podlagi prvega odstavka 465. člena ZPP štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila in z uvodoma citiranim sklepom izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VI Ig ... z dne ... razveljavilo v 1. in 3. točki izreka. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka in smiselno uveljavljala pritožbeni razlog bistvene postopkovne kršitve ter smiselno predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek prvostopnemu sodišču. Navedla je, da je pravočasno po faksu sodišču poslala dne 16.9.1998 prošnjo za preložitev naroka zaradi nujne odsotnosti direktorja. Priložila je kopijo prošnje. Pritožbenih stroškov ni priglasila. Pritožba ni utemeljena. Iz spisovnega gradiva izhaja, da s prošnjo za preložitev razpisane glavne obravnave, ki jo je v pritožbenem postopku priložila tožeča stranka (v prilogi A2), sodišče ni bilo seznanjeno. Navedene vloge namreč do konca postopka na prvi stopnji v spisu ni. ZPP v prvem odstavku 116. člena določa, da sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to upravičeni razlogi. 294. člen ZPP pa določa, da se predsednik senata prepriča, ali so bile stranke v redu povabljene in ali so morda opravičile izostanek. Za preložitev naroka morata biti torej izpolnjena oba pogoja: opravičilo samo, s katerim mora sodišče razpolagati pred narokom in opravičljiv razlog za izostanek. Da bi sodišče navedeno prošnjo prejelo še pred narokom, pa ne izhaja niti iz priložene listine (v prilogi A2), niti iz nje ni razvidno, da je bila sodišču sploh poslana. Šele po prejemu prošnje za preložitev, bi sodišče lahko tudi presojalo, ali je podan opravičljiv razlog za preložitev naroka. Ker sodišče prošnje za preložitev naroka ni prejelo do razpisanega naroka, tega pa tožeča stranka ni izkazala niti s pritožbi priloženo listino, je imelo podlago za izdajo izpodbijanega sklepa v prvem odstavku 465. člena ZPP. Kot izhaja iz povratnice, ki izkazuje tudi, da je bila tožeča stranka vabljena z vabilom za spor majhne vrednosti, je bila tožeča stranka v smislu četrtega odstavka 465. člena ZPP tudi seznanjena s pravnimi posledicami svoje neudeležbe na naroku. Ker se je izrecno uveljavljan pritožbeni razlog izkazal za neutemeljenega, prvostopno sodišče pa tudi ni zagrešilo bistvenih postopkovnih kršitev iz drugega odstavka 354. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP). Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi prvega odstavka 498. člena ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99).