VSM sklep Kp 848/99

Ob reševanju pritožbe okrožnega državnega tožilca se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje po 3.točki 358.člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obd. D. B. oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po prvem odstavku 325.člena Kazenskega zakonika (KZ) in po prvem odstavku 96.člena ZKP odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 6.točke drugega odstavka 92.člena istega zakona, potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

Proti tej sodbi se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da pritožbeno sodišče napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Na pritožbo je obdolženčev zagovornik podal odgovor. V njem predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Zagovornik je predlagal, da pritožbeno sodišče njega in obdolženca obvesti o seji senata. Pritožbeno sodišče temu predlogu ni ugodilo, ker je ugotovilo, da njuna navzočnost za razjasnitev stvari na seji ni potrebna (člen 445 ZKP).

Pregled zadeve je pokazal naslednje: Pritožbeno sodišče je pri uradnem preizkusu napadene sodbe (prvi odstavek 283.člena ZKP) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11.točke prvega odstavka 371.člena ZKP s tem, ko v napadeni sodbi ni navedlo razlogov o vseh odločilnih dejstvih.

Tako prvostopno sodišče ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo dokazni predlog okrožnega državnega tožilca o pritegnitvi drugega izvedenca medicinske stroke - patologa (l.štev.73), da ugotovi stopnjo alkohola v obdolženčevi krvi v času prometne nezgode. Slednja okoliščina namreč predstavlja eno od odločilnih dejstev v obravnavani zadevi, okrožni državni tožilec pa je izrazil utemeljen dvom o pravilnosti ugotovitev izvedenca dr. K.. Elektronski Dragerjev aparat, ki natančno meri stopnjo alkohola v izdihanem zraku, je približno 40 minut po nesreči pri obdolžencu pokazal kar 1,20 g/kg alkohola v izdihanem zraku (l.štev.14), odvzem krvi približno 55 minut kasneje 1,22 g/kg alkohola v krvi (l.štev.14 b), dežurni zdravnik pa je obdolženca ocenil za vinjenega (l.štev.14 c). Sicer pa je tudi izvedenec dr. K. navajal v svojem mnenju različno, napadena sodba pa nima razlogov o tem, zakaj je sodišče prve stopnje sprejelo njegovo spremenjeno mnenje iz glavne obravnave. Enako nima razlogov v zvezi s spremenjenim zagovorom obdolženca o času, vrsti in količini zaužitja alkohola. Po vsem navedenem pa v sodbi tudi ni razlogov o očitku iz obtožbe, da je obdolženec kršil tudi določilo prvega odstavka 30.člena tedaj veljavnega Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (ZTVCP), da torej "ni pazil na peško, ki je stopala na vozišče".

Sodba namreč govori le o preostalih dveh očitkih iz obtožbe, in sicer o obdolženčevih kršitvah določb prvega odstavka 45.člena in drugega odstavka 164.člena ZTVCP.

Opisane kršitve imajo vselej za posledico razveljavitev napadene sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 392.člena ZKP). V ponovljenem postopku bo prvostopno sodišče odpravilo ugotovljene pomanjkljivosti, kritično pa bo presodilo tudi pritožbena izvajanja okrožnega državnega tožilca, ki gredo v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker se pritožbeno sodišče glede na naravo ugotovljenih pomanjkljivosti, z njimi ni moglo ukvarjati. Enako velja za zagovornikov odgovor na pritožbo, saj tudi ta gre zgolj v smeri potrditve pravilnosti na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja.