VSL sodba I Cp 1994/99

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Trbovljah, opr. št. I 928/95 z dne 26.7.1995 v celoti v veljavi za plačilo zneska 1.948,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.11.1994 dalje do plačila in za v sklepu o izvršbi odmerjene stroške postopka v znesku 6.250,00 SIT.

Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki nadaljne pravdne stroške v znesku 8.100,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe sodi-šča prve stopnje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil toženec. Iz njegove pritožbe izhaja, da se pritožuje iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da tožeči stranki ni dolžan ničesar in da je z njene strani celo oškodovan, ker so pošiljali nemogoče račune.

Meni, da mu položnic ni potrebno hraniti pet ali deset let.

Porabljena voda je bila plačana že trikrat.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi v skladu s prvim odstavkom 458. člena Zakona o pravdnem postopku ( Ur.l. SFRJ 4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92; v nadaljevanju: ZPP) za spor majhne vrednosti. Kot to določa prvi odstavek 467. člena ZPP se sme sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Iz pritožbe toženca je razvidno, da se ta ne strinja z dejanskim stanjem, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

Pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja pa pritožbeno sodišče v skladu z omenjeno določbo prvega odstavka 467. člena ZPP ne sme preizkusiti. Zato so neupoštevne navedbe toženca v pritožbi, s katerimi ta izpodbija dejansko stanje, ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje.

Glede na to, da je sodišče prve stopnje na podlagi delnega pregleda odprtih obveznosti po računih ugotovilo, da toženec za november 1994 ni poravnal svojih obveznosti za porabljeno vodo v znesku 1.588,00 SIT, prispevka za kanalščino v znesku 235,00 SIT in odvoza smeti v znesku 125,00 SIT, je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je v celoti obdržalo v veljavi sklep o izvršbi, opr. št. I 928/95, z dne 26.7.1995, za plačilo zneska 1.948,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.11.1994 dalje do plačila in za v sklepu o izvršbi odmerjene stroške postopka v znesku 6.250,00 SIT.

Glede na navedeno in ker tudi ni našlo nobene -izmed bistvenih kršite določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ( 368. člen ZPP).

Na podlagi prvega odstavka 498. člena ZPP, Ur.l.RS, št. 26/99, je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur.l.SFRJ, št.

4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92.