467. člen ZPP

Sodišče prve stopnje je revizijo predlagateljice zavrglo z obrazložitvijo, da specialno določilo 34. člena ZNP revizije ne dopušča v postopkih o ureditvi razmerij med solastniki. Pritožba takšno izhodišče utemeljeno graja.

Prvostopenjsko sodišče je zmotno razlago 10. čl. gradbene pogodbe, v katerem sta pravdni stranki določili, da morebitne "spore iz pogodbe rešuje arbitražna komisija, če ta ne uspe, pa pristojno sodišče v Kopru", kot dogovor o arbitraži. Arbitražna odločba nasproti strankam ima moč pravnomočne sodbe. Dogovora torej ni mogoče šteti za veljaven dogovor o arbitraži, glede na to, da ne predvideva obvezujoče narave odločbe "arbitražne komisije".

Tudi v gospodarskih sporih omejitev dovoljenosti revizije ratione valoris velja le v premoženjskih sporih, v sporih iz drugih civilnopravnih razmerij pa ne. Spor o veljavnosti pogodbe o arbitraži ni premoženjski spor, zato je v teh sporih revizija dovoljena ne glede na to, s kakšno vrednostjo je označena vrednost spornega predmeta. Določba v dogovoru o arbitraži, ki nasprotuje prvemu odstavku 475. člena ZPP, ni nična, zaradi nje le dogovor o arbitraži ne more imeti pomena arbitražnega dogovora, ki izključuje sodno pristojnost. Njegovo veljavnost je treba presojati po pravilih pogodbenega prava.

Predloženi listini (račun in dobavnica) vsebujeta tudi zahtevek za plačilo aparata.

Toženka je bila v pravnem pouku pismenega odpravka odločbe pravilno opozorjena na omejen obseg izpodbijanja v pritožbenem postopku. Ker se pritožuje zgolj glede dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča, pritožba ni dopustna.

v sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopno sodišče.

V sporu majhne vrednosti pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljena.

V postopku v sporih majhne vrednosti se lahko sodba izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, izrecno pa se ne more izpodbijati zaradi nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker uveljavlja vsebinsko stranka ravno pritožbeni razlog, za katerega veljajo določbe 370. člena ZPP, navedenih razlogov pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

Kot izhaja iz povratnice, je bila tožeča stranka na narok za glavno obravnavo za dne 8.1.1999 vabljena z vabilom za spor majhne vrednosti, v katerem je bila med drugim opozorjena, da mora do konca glavne obravnave navesti vsa dejstva in dokaze, ker v pritožbi zoper sodbo ni mogoče navajati novih dejstev in dokazov. Vse razpoložljive dokaze bi torej tožeča stranka skladno z navedenim opozorilom morala predlagati že v postopku na prvi stopnji do konca glavne obravnave. S katerimi dokazi v potrditev svojih tožbenih navedb razpolaga, pa ve le stranka sama, ne pa sodišče.

Po določbi 1. odst. 467. člena ZPP se smeta sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče zato pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni moglo upoštevati.

Po določbi 1. odst. 467. člena ZPP se smeta sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče zato pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni moglo upoštevati.

Šele v pritožbi navedena dejstva po svoji vsebini predstavljajo pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker gre za gospodarski spor majhne vrednosti se sodba lahko izpodbija le zaradi bistvenih postopkovnih kršitev iz 2. odst. 354. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, na kar je bil pritožnik opozorjen tudi v pravnem pouku izpodbijane sodbe. Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja torej v sporih majhne vrednosti ni dopusten.

Sodbe, s katero je končan postopek v sporu majhne vrednosti, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

Tožena stranka je v pritožbi izpodbijala ugotovljeno dejansko stanje, kar glede na to, da gre za spor majhne vrednosti, ni dovoljeno. Opustitev zaslišanja priče pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Sodba, izdana v sporu majhne vrednosti, pa se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (primerjaj 1. odstavek 467.člena v zvezi s 488. členom ZPP). Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zato ni dopusten. Pritožbenih navedb, s katerimi pritožnik izpodbija v prvostopni sodbi ugotovljeno dejansko stanje, pritožbeno sodišče zato ni smelo presojati.

V konkretnem sporu gre za spor majhne vrednosti, v katerem je dopustna pritožba le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno uveljavljanega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati.

Vse navedbe toženke v pritožbi o tem, zakaj ni dolžna plačati tožeči stranki prisojenih stroškov upravljanja za stanovanje, so zgolj pojasnjevanje dejanskega stanja.

Pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja pritožbeno sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 467. člena ZPP ne sme preizkusiti. Zato so neupoštevne navedbe toženca v pritožbi, s katerimi ta izpodbija dejansko stanje, ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje.

Obveznosti plačevanja RTV naročnine se stranka razbremeni le, če v skladu z Zakonom o radioteleviziji Slovenije odjavi TV sprejemnik. V pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti stranka ne more uveljavljati pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja.