VSL sklep III Cp 4042/2005

s k l e n i l o :
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno
odločbo.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o

izvršbi, opr. št. I 2004/11571 z dne 21.10.2004 v delu, s katerim je

dovoljena izvršba, tj. v 2. točki izreka, in določilo, da bo o

zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred

Okrajnim sodiščem v Ljubljani.

Zoper sklep se pritožuje upnik zaradi bistvene kršitve določb

postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, naj

pritožbeno sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da sklep o

izvršbi obdrži v veljavi in dolžniku v plačilo naloži njegove

nadaljnje izvršilne stroške. V pritožbi navaja, da mora biti skladno

z 2. točko 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS,

št. 51/98 - 75/02, v nadaljevanju ZIZ) ugovor obrazložen. V njem mora

dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti

dokaze, sicer se šteje kot neutemeljen. Dolžnik se v ugovoru ni

skliceval na noben ugovorni razlog iz 1. odstavka 55. člena ZIZ, niti

ni njegovih navedb mogoče obravnavati kot razloge, ki bi preprečevali

izvršbo. S tem, ko je sodišče prve stopnje kljub navedenemu ugovoru

ugodilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 1. točke

339člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004 - drugo

uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom

ZPP in 15. členom ZIZ ter zmotno uporabilo materialno pravo.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je dolžnik vložil ugovor zoper sklep o izvršbi

na podlagi verodostojne listine. V tem primeru moramo ločevati

ugovore, ki so vloženi zoper tisti del sklepa, v katerem je dolžniku

naloženo, naj poravna terjatev, in ugovore, vložene zoper sklep o

izvršbi v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, saj so

različni tako pogoji za presojo utemeljenosti ugovora kot sam

ugovorni postopek. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje

štelo, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi v

delu, v katerem je dolžniku naloženo, naj poravna terjatev, in zato

izdalo izpodbijani sklep. Po preizkusu tega sklepa pa je pritožbeno

sodišče ugotovilo, da so upnikovi pritožbeni očitki utemeljeni.

Dolžnik je v svojem ugovoru nasprotoval zgolj dovolitvi izvršbe s

predlaganimi izvršilnimi sredstvi in sicer izvršbi na premičnine,

plačo in denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, z

nobeno ugovorno navedbo pa ni ugovarjal terjatvi, ki mu je bila s

sklepom o izvršbi naložena v plačilo, niti po temelju niti po višini.

Dolžnik torej ni ugovarjal sklepu o izvršbi v delu, v katerem mu je

naloženo, naj plača terjatev (v tem delu bi bil tudi sicer dolžnikov

ugovor povsem neobrazložen), ampak samo v delu, v katerem je sodišče

dovolilo izvršbo. Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni imelo

podlage za razveljavitev dovolilnega dela sklepa o izvršbi in izdajo

izpodbijanega sklepa, temveč bi moralo v skladu s 3. odstavkom 62.

člena ZIZ postopek nadaljevati kot postopek o ugovoru zoper sklep o

izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.

Glede na navedeno je bilo treba pritožbi upnika ugoditi, izpodbijani

sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve

stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15.

členom ZIZ). V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo

dolžnikov ugovor presoditi v smislu 53. člena ZIZ in postopati po

določbah 57. ter 58. člena ZIZ, če bodo za to izpolnjeni v zakonu

določeni pogoji.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku

165člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.