VSL sklep I Cp 3817/05

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se
zaznamba sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v ... z dne 20.5.2005,
opr. št. In 44/.., ne dovoli.
Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pri B. B. lastni 1/2

nepremičnin parc. št. 204, vl. št. 107 k.o. ..., opravilo zaznambo

sklepa o izvršbi v korist upnika Sklada .., z učinkom od 1.8.2003.

B. B. se je proti navedenemu sklepu pravočasno pritožil in predlaga

njegovo razveljavitev. Navaja, da je sklep o izvršbi uperjen proti

B. B., s.p., ki ni zemljiškoknjižni lastnik. Ker je sodišče dovolilo

vpis zastavne pravice na podlagi sodne odločbe, ki se ne nanaša na

zemljiškoknjižnega lastnika, gre za očitno kršitev materialnega

zakona. Tudi ni mogoče, da bi izpodbijani sklep učinkoval že od

1.8.2003. Poleg tega je terjatev sporna, sicer pa je dolžnik že

ugovarjal sklepu o izvršbi.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1, Ur. l. RS, št. 58/03) v 1. odst. 86.

člena nalaga zemljiškoknjižnemu sodišču, da na podlagi obvestila

izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o

izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na

nepremičnino. Pri presoji dovoljenosti vpisa pa mora upoštevati

stanje zemljiške knjige. Po 1. odst. 150. člena ZZK-1 je namreč vpis

dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma

predznamovana ali se hkrati vknjiži oziroma predznamuje pravica,

glede katere se bo opravil vpis. Če pogoji za dovolitev vpisa niso

izpolnjeni, zemljiškoknjižno sodišče na podlagi 151. člena istega

zakona odloči, da se vpis, o katerem odloča po uradni dolžnosti, ne

opravi.

Sodišče prve stopnje navedenega pravnega pravila ni upoštevalo.

Spregledalo je namreč, da se sklep o izvršbi nanaša na dolžnika

(B. B., s.p., ...), ki ni zemljiškoknjižni

lastnik spornih nepremičnin, na katerih je bila dovoljena izvršba. V

zemljiški knjigi je kot lastnik teh nepremičnin vpisan pritožnik, ki

je sicer upnikov zastavni dolžnik, vendar se izdani sklep o izvršbi

nanj ne nanaša. Upravičen je zato pritožbeni očitek, da je bilo

materialno pravo v izpodbijanem sklepu napačno uporabljeno. Sodišče

prve stopnje glede na podatke zemljiške knjige ne bi smelo opraviti

zaznambe spornega sklepa o izvršbi. Sodišče druge stopnje je zato

ugodilo pritožbi in na podlagi 3. tč. 3. odst. 161. člena ZZK-1 v

zvezi s 151. členom istega zakona sklep sodišča prve stopnje

spremenilo in odločilo, da se izpodbijani vpis ne opravi, ter hkrati

dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Na ostale pritožbene trditve zato ni bilo treba odgovarjati.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odst.

35člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 in

20/88 ter Ur. l. RS, št. 87/02 in 131/03) v zvezi z 2. odst. 120.

člena ZZK-1. Ker v zemljiškoknjižnem postopku vsak udeleženec sam

trpi svoje stroške, pritožnik ni upravičen do povračila priglašenih

stroškov za pritožbo.