VSL sklep I Kp 967/2004

s k l e n i l :
Pritožba A. O. se zavrne kot neutemeljena.

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje, na podlagi

določbe II. odst. 375. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), kot

nedovoljeno zavrglo napoved pritožbe A. O. (zunajzakonske partnerice

obdolženega S. F.) z dne 22.3.2004 zoper sodbo Okrajnega sodišča v

Ljubljani opr. št. II K 8/2003 z dne 11.2.2004.

Zoper sklep se je A. O. pritožila, v pritožbi uveljavlja pritožbeni

razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. točke 370.

člena ZKP ter predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in

izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Razen v primeru, ko je bila obdolžencu izrečena zaporna kazen in ko

napoved pritožbe ni potrebna (IV. odstavek 368. člena ZKP), morajo

pritožbo upravičenci napovedati. Pritožbo lahko napovejo takoj po

razglasitvi sodbe oziroma pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa

v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe (I. odstavek 368. člena ZKP).

Po določbi I. odstavka 362. člena ZKP pouči predsednik senata po

razglasitvi sodbe upravičence do pritožbe (367. člen ZKP) o pravici

do pritožbe in o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter, da se bo

štelo, da so se odpovedali pravici do pritožbe, če najkasneje v osmih

dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne bodo napovedali. Po

določbi III. odstavka istega člena se upravičencu do pritožbe, ki ni

bil navzoč na glavni obravnavi, pošlje prepis izreka sodbe s poukom

iz I. odstavka tega člena, s tem, da mu rok za napoved pritožbe teče

od vročitve prepisa izreka sodbe.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da iz podatkov spisa (zapisnika z

glavne obravnave dne 11.2.2004) izhaja, da je sodišče prve stopnje po

izvedenem dokaznem postopku in zaključku glavne obravnave dne

11.2.2004 izreklo sodbo, s katero je obdolženca spoznalo za kriva in

obdolženemu S. F. izreklo denarno kazen, obdolženemu M. N. pa pogojno

obsodbo. Po razglasitvi in kratki obrazložitvi sodbe, je sodnica

navzoče upravičence do pritožbe (državnega tožilca in oba obdolženca)

poučila, da morajo pritožbo napovedati in sicer jo lahko napovejo

takoj oziroma najkasneje v roku osmih dni od dneva razglasitve sodbe

in jih poučila tudi, da se bo v primeru, če pritožbe ne bodo

napovedali v zakonskem roku, štelo, da so se odpovedali pravici do

pritožbe (list. št. 55). Obdolženi S. F., ki je bil navzoč ob

razglasitvi sodbe, je bil tako pravilno poučen o pravici do pritožbe

in do dolžnosti predhodne napovedi pritožbe.

Po določbi I. odstavka 368. člena ZKP morajo upravičenci do pritožbe

(367. člen ZKP) pritožbo napovedati. Pritožbo lahko napovejo takoj po

razglasitvi sodbe oziroma pouku o pravici do pritožbe (I. odstavek

362člena ZKP), najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglasitve

sodbe oziroma od vročitve prepisa izreka sodbe, če niso bili navzoči

pri razglasitvi sodbe (III. odstavek 362. člena ZKP). Napoved

pritožbe predstavlja negativno procesno predpostavko pritožbenega

postopka in zahteva od upravičenca procesno aktivnost. V II. odstavka

368člena ZKP je namreč uzakonjena domneva, da se upravičenec

odpoveduje pravici do pritožbe, če takoj po razglasitvi sodbe oziroma

po pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v osmih dneh od

razglasitve sodbe, pritožbe ne napove.

Sodišče druge stopnje ugotavlja tudi, da je bil obdolženi S. F.

navzoč na razglasitvi sodbe, ter da pritožbe ni napovedal takoj po

razglasitvi sodbe dne 11.2.2004, niti v roku osmih dni od razglasitve

sodbe. Ker je bil obdolženec tako navzoč ob razglasitvi sodbe, mu je

rok za napoved pritožbe začel teči od dneva razglasitve sodbe, ne pa

od vročitve prepisa izreka sodbe, kot zmotno meni pritožnica.

Zakon o kazenskem postopku v 363. členu določa, komu sodišče vroča

prepis sodbe. Overjen prepis sodbe sodišče vroči tožilcu, obdolžencu

in zagovorniku (III. in IV. odstavek 363. člena ZKP), overjen prepis

sodbe s poukom o pravici do pritožbe vroči tudi oškodovancu, če ima

pravico do pritožbe, osebi, kateri je s to sodbo vzet predmet ter

pravni osebi, kateri je izrečen odvzem premoženjske koristi.

Tako ni dvoma, da z upravičenci do pritožbe, katerim je sodišče

dolžno poslati prepis izreka sodbe, niso mišljeni tudi vse osebe iz

II. odstavka 367. člena ZKP (zakonec in bližnji sorodniki), ki se

sicer smejo zoper sodbo pritožiti v korist obdolženca, vendar pa se

jim sodba ne vroča. Krog upravičencev do pritožbe (367. člen ZKP) je

širši od kroga oseb, ki se jim po Zakonu o kazenskem postopku vroča

pisno izdelana sodba (363. člen ZKP) in je zato logično, da osebam,

katerim se sodba ne vroča, tudi ni treba pošiljati prepisa izreka

sodbe zaradi napovedi pritožbe. Zato osebam, ki se smejo pritožiti v

korist obdolženca (upravičenci iz II. odstavka 367. člena ZKP), teče

rok za napoved pritožbe od dneva razglasitve sodbe, če je bil

obdolženec na razglasitvi sodbe navzoč. Tako je tudi pritožnici rok

za vložitev napovedi pritožbe zoper sodbo začel teči od razglasitve

sodbe sodišča prve stopnje.

Ker je rok za napoved pritožbe zakonski prekluzivni rok, se z

njegovim potekom po zakonu domneva, da se je upravičenec odpovedal

pravici do pritožbe. Ker obdolženi S. F. v roku osmih dni od

razglasitve sodbe dne 11.2.2004 pritožbe zoper sodbo ni napovedal, je

s potekom roka nastopila zakonska domneva, da se je obdolženec

odpovedal pravici do pritožbe in zato skladno z določbo III. odstavka

368člena ZKP tudi ni bilo potrebno, da bi pisno izdelana sodba

(katere prepis je bil obdolžencu vročen dne 13.3.2004) vsebovala

obrazložitev.

Pritožnica, kot izhaja iz k spisu priloženih fotokopij potrdila o

stalnem bivališču z Upravne enote Ljubljane z dne 22.3.2004, živi v

gospodinjski skupnosti z obdolženim S. F. Tako je nedvomno

upravičenka do pritožbe iz II. odstavka 367. člena ZKP, torej oseba,

ki se sme pritožiti v korist obdolženca. Vendar pa ni oseba, kateri

bi bilo po določbah Zakona o kazenskem postopku potrebno vročati

sodbo, s katero je bil obdolženec spoznan za krivega in obsojen. Zato

ji rok za vložitev napovedi pritožbe teče enako kot obdolžencu, ki je

v konkretni zadevi bil navzoč na razglasitvi sodbe, od dneva

razglasitve sodbe dalje, ne pa od dneva, ko je bil obdolžencu vročen

prepis sodbe po določbi III. odstavka 368. člena ZKP.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno z izpodbijanim

sklepom napoved pritožbe A. O. (kot osebe, s katero obdolženec živi v

izvenzakonski skupnosti) zavrglo kot nedovoljeno. Njena napoved

pritožbe z dne 22.3.2004, je bila vložena po izteku osemdnevnega roka

za napoved pritožbe, torej po tem, ko je že nastopila zakonska

domneva o odpovedi pravici do pritožbe iz II. odst. 368. člena ZKP.

Zato je sodišče druge stopnje njeno pritožbo zoper sklep sodišča prve

stopnje zavrnilo kot neutemeljeno (III. odst. 402. člena ZKP).