VSL sklep II Cp 2000/2005

Pritožbi druge toženke E d.o.o., L, se ugodi in se izpodbijana
zamudna sodba glede druge toženke razveljavi ter zadeva v tem obsegu
vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o stroških tožnikov za odgovor na pritožbo se pridrži za
končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo naložilo

toženkama, da morata v osmih dneh nerazdelno plačati 356.095,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.4.2003 do plačila ter tožnikoma v

istem roku povrniti 65.550,00 SIT njunih pravdnih stroškov z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od sodbe dalje.

Obe toženki sta se proti navedeni sodbi pritožili. Prvenstveno sta

predlagali vrnitev v prejšnje stanje, vendar je sodišče prve stopnje

predlog prve toženke zavrnilo, predlog druge toženke pa kot prepozen

zavrglo. Naknadno je zaradi nepravilnega zastopanja zavrglo še

pritožbo prve toženke.

Druga toženka se v pritožbi sklicuje na absolutno bistveno kršitev

določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o

pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/02 in 2/04). Navaja,

da ni prejela ne tožbe in ne obvestila o prispeli sodni pošiljki.

Domneva, da je bila tožba vročena družbi U., d.o.o., ki ima sedež na

istem naslovu. Ker ji v postopku ni bila dana možnost obravnavanja,

sta bili kršeni tudi njeni ustavni pravici do sodnega varstva in

enakosti pred sodiščem.

Tožnika v odgovoru na pritožbo zavračata pritožbene trditve kot

nelogične in nedokazane. Menita, da je pritožba le poskus

zavlačevanja postopka.

Pritožba je utemeljena.

Druga toženka je izpodbijano sodbo prejela dne 25.7.2003, pritožbo pa

je vložila dne 13.8.2003. Čeprav je od vročitve sodbe do vložitve

pritožbe preteklo več kot 15 dni, kolikor znaša zakonski pritožbeni

rok, pritožba ni bila prepozna. Po 2. odstavku 83. člena Zakona o

sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 do 73/04) namreč v času sodnih

počitnic (od 15. julija do 15. avgusta) procesni roki ne tečejo,

razen za nujne zadeve, zato se tudi sodna pisanja takrat ne vročajo.

Ker je bilo v obravnavanem primeru to že storjeno, čeprav ne gre za

nujno zadevo, je začel teči pritožbeni rok šele prvi naslednji dan po

koncu sodnih počitnic. Potemtakem je pritožba druge toženke

pravočasna.

Druga toženka upravičeno očita sodišču prve stopnje, da ji je z

napačno vročitvijo tožbe onemogočilo obravnavanje in s tem varstvo

njenih pravic v postopku. V skladu s 1. odstavkom 133. člena ZPP bi

moral vročevalec tožbo vročiti osebi, ki je pri drugi toženki

pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v

poslovnem prostoru ali na sedežu. Iz poročila vročevalca je razvidno,

da je na sedežu druge toženke našel prodajalko, ki ji je dvakrat

poskušal vročiti tožbo, vendar je sprejela le obvestilo o sodni

pošiljki, ne pa tudi same pošiljke. Vročevalec bi zato v skladu s

144členom ZPP moral sodno pošiljko s tožbo in pozivom k odgovoru

nanjo pustiti v prostorih druge toženke ali v njenem hišnem oziroma

izpostavljenem predalčniku. Ker ni tako ravnal, ampak je sodno

pošiljko vrnil sodišču, vročitev ni bila pravilno opravljena in tudi

zakonska domneva o vročitvi ni mogla nastopiti. Sodišče prve stopnje

zato ne bi smelo izdati zamudne sodbe, saj ni bil izpolnjen pogoj iz

1točke 1. odstavka 318. člena ZPP, po katerem mora biti za izdajo

takšne sodbe toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor.

Sodišče prve stopnje je torej izdalo izpodbijano sodbo v nasprotju z

določbami zakona, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb

pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Obenem je

z opustitvijo vročitve drugi toženki odvzelo možnost obravnavanja

pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb

pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Ugotovljeni kršitvi (prvo je moralo pritožbeno sodišče upoštevati po

uradni dolžnosti) terjata obvezno razveljavitev izpodbijane zamudne

sodbe na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP.

Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo. V ponovljenem

postopku bo moralo sodišče prve stopnje poskrbeti za pravilno

vročitev tožbe drugi toženki, pred tem pa tožnika pozvati k popravi

oziroma dopolnitvi tožbenega predloga, saj iz 1. točke izreka ni

jasno razvidno, komu mora druga toženka plačati zahtevani znesek z

obrestmi.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 165.

člena ZPP. O stroških, ki sta jih za svoj odgovor na pritožbo

priglasila tožnika, bo odločalo sodišče prve stopnje, ker je pravica

do njihovega povračila odvisna od končnega izida pravde.