VSC sodba Kp 355/2003

Pritožbi obdolžene A. B. se d e l n o u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji s p r e m e n i tako, da se obdolženi A. B. namesto kazni 2 (dveh) mesecev zapora, po 1. odstavku 51. člena Kazenskega zakonika izreče p o g o j n a o b s o d b a, v kateri se ji po 2. odst. 221. čl. KZ določi kazen 2 (dva) meseca zapora. Po 4. odst. 52. čl. KZ v zvezi z 2. tč. 2. odst. 47. čl. KZ se z upoštevanjem kazni 1 (eno) leto zapora, določene v pogojni obsodbi v pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Celju z dne 09.04.2003, opr. št. K 140/2000-39, ter določene preizkusne dobe dveh let, ter kazni dva meseca zapora, določene v tej pogojni obsodbi, enotna kazen 1 (eno) leto in 1 (en) mesec zapora, ki ne bo izrečena, če obdolžena A. B. v preizkusni dobi dveh let ne bo storila novega kaznivega dejanja. V ostalem delu se pritožba z a v r n e kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

Z v uvodu navedeno sodbo je bila obdolžena A. B. spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja prikrivanja po 2. in 1. odst. 221. člena KZ. Izrečena ji je bila kazen dveh mesecev zapora. Obdolženki so bili po členu 95/I v zvezi s členom 92/II, tč. od 1 do 8 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka in sicer 53.000,00 SIT povprečnine. Sodišče prve stopnje ni preklicalo pogojne obsodbe, izrečene v pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. K ... z dne 09.04.2003, ko je bila obdolženki za kaznivo dejanje po 2. odst. 184. člena KZ določena kazen enega leta zapora s preizkusno dobo dveh let. Proti takšni sodbi se je po zagovorniku pritožila obdolžena A. B. iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi odločbe o kazenski sankciji in o stroških kazenskega postopka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, smiselno pa spremembo in izrek pogojne obsodbe namesto kazni zapora ter oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka. V. d. t. V. d. t. R. S., Z. o. v C., svetnik F. H. je v pisnem stališču predlagal, da se pritožbi delno ugodi, po uradni dolžnosti pa spremembo odločbe o kazenski sankciji tako, da se obdolženki za obravnavano kaznivo dejanje izreče pogojna obsodba in se ji po 4. odst. 52. člena KZ za prej storjeno kaznivo dejanje po sodbi Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. K 1..., določi enotna kazen enega leta in enega meseca zapora, s preizkusno dobo treh let, v ostalem delu pa je predlagal potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Pritožba je delno utemeljena. Sodišče druge stopnje ni moglo slediti pritožničinim trditvam, da je sodišče prve stopnje premalo raziskalo okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, in da obdolženka ni mogla vedeti, da je mobilni telefon ukraden. Obdolženka je namreč kupila mobilni telefon brez dokumentacije in polnilca in, kot je sama povedala, jo je pred nakupom telefona tudi fant opozoril na to, da gre za stvar sumljivega izvora. Ob navedenem pa je bila tudi kupnina za telefon tako nizka, da bi obdolženka po mnenju sodišča druge stopnje morala in mogla vedeti, da gre za stvar, ki je bila pridobljena na protipraven način. Sodišče druge stopnje prav tako ni moglo slediti pritožbenim navedbam, da se jo oprosti plačila stroškov kazenskega postopka. Mesečni dohodki obtoženke res niso visoki, prav tako ne gre prezreti, da poleg sebe preživlja še mladoletnega otroka, pa vendar je sodišče prve stopnje v skladu s členom 92/III ZKP pri odmeri povprečnine upoštevalo premoženjske razmere obdolženke. Zato bo obdolženka brez nevarnosti za svoje preživljanje in preživljanje mladoletnega otroka zmogla plačati pravilno odmerjeno povprečnino. Sodišče druge stopnje pa soglaša s pritožbeno navedbo, da obdolženki ni bila izrečena ustrezna sankcija. Obdolženka je bila že res kaznovana s pogojno obsodbo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. K ... z dne 09.04.2003, ko ji je bila za kaznivo dejanje po 2. odst. 184. člena KZ izrečena kazen enega leta zapora s preizkusno dobo dveh let, katere pa sodišče prve stopnje v tem postopku ni preklicalo in jo je upoštevalo kot obteževalno okoliščino. Napačno pa je zaključevanje sodišča prve stopnje, da je bila obdolženka s sodbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. K 136/99, kaznovana tudi zaradi premoženjskih kaznivih dejanj, zaradi česar je bila obdolženki izrečena pogojna obsodba z določeno kaznijo dveh mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, kar pa je sodišče prve stopnje tudi štelo kot obteževalno okoliščino. Navedena pogojna obsodba je bila izbrisana iz kazenske evidence že dne 22.11.2002, tako, da jo sodišče prve stopnje nikakor ne bi smelo upoštevati kot obteževalno okoliščino pri odmeri kazni v tem postopku. Glede na navedeno in glede na to, da je obdolženka prikrila ukraden mobilni telefon, katerega vrednost je majhna, ter dejstva, da je bila obdolženki izrečena prejšnja pogojna obsodba zaradi drugovrstnega kaznivega dejanja, je po mnenju sodišča druge stopnje v skladu s 4. odst. 52. členom KZ, obdolženki mogoče ponovno izreči pogojno obsodbo z enako kaznijo zapora in preizkusno dobo enega leta za sedaj storjeno kaznivo dejanje. Zato pa je bilo dolžno določiti enotno kazen in novo preizkusno dobo v okviru pogojne obsodbe. Uradni preizkus izpodbijane sodbe ni pokazal nepravilnosti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti. Obdolženka je s pritožbo delno uspela, zato v skladu s členom 98/II ZKP ni dolžna plačati povprečnine pred sodiščem druge stopnje.