VSM sklep II Cp 879/2003

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se tako spremeni, da se ugovor zavrne.

Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje ob ugoditvi ugovoru dolžnika zoper v zadevi izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine odločilo, da se dovoljena izvršba v dovolitvenem delu (v 2. točki izreka) razveljavi in bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdi. Tako je sklenilo po drugem odstavku 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ ob oceni, da je ugovor obrazložen (2. točka 53. člena v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ). Tak sklep napada upnik iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njegovo razveljavitev ter zavrnitev ugovora. Meni, da vsebina ugovora, ki pavšalno zatrjuje odsotnost pasivne legitimacije le ob oceni, da upnik ni izkazal obstoja pravnega razmerja do dolžnika, ne navaja o tem relevantnih dejstev za njegovo utemeljenost in ne predlaga nobenih dokazov. Pritožba je utemeljena. Podatki spisa povedo, da je bil dolžnik ob vročitvi v zadevi izdanega sklepa o izvršbi opozorjen, da je dolžan v ugovoru navajati dejstva in zanje predložiti dokaze, sicer bo po členu 53/II ZIZ v zvezi s členom 61. istega zakona štel za neutemeljenega. Ko dolžnik v ugovoru le trdi, da ni izkazana pasivna legitimacija ob smiselni oceni, da izvršilnemu predlogu priloženi listini - verodostojna listina in obračun zamudnih obresti, tega ne izkazujeta, je treba pritrditi upniku, da je ugovor po že citiranih določilih neutemeljen. Iz izvršilnemu predlogu priložene verodostojne listine - izpiska iz poslovnih knjig upnika, overjenega s strani odgovorne osebe, konkretno izhaja, da prav dolžnik dolguje upniku uveljavljano terjatev. Nadalje pa izkazujeta priloženi listini izvršilnemu predlogu in sicer potrdilo o poravnavi odškodninskega zahtevka upnika Gorenjski banki d.d. Kranj dne 21.11.2001, 2,219.650,30 SIT (A 4 prilog spisa) in pogodba o posojilu z dne 27.01.2000, sklenjena med dolžnikom in Gorenjsko banko d.d. Kranj, da je bilo najeto posojilo dolžnika zavarovano pri upniku. S tem je upnik ustrezno izkazal, da so v smislu določil 939. člena tedanjega Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR ob škodnem primeru (v posledici nevrnjenega posojila dolžnika) iz katerega odškodnina je bila posojilodajalcu plačana, na upnika prešle zavarovančeve (posojilodajalčeve) pravice nasproti odgovorni osebi (dolžniku). Tako je upnik izkazal pasivno legitimacijo v zadevi, za ovrženje katere dolžnik v ugovoru ni navedel relevantnih dejstev, niti ni predložil dokazov. Zato o njem sodišče prve stopnje ne bi smelo odločati po določilih člena 62/II ZIZ. Tako je bilo napadeni sklep spremeniti po 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ob pravilni oceni ugovora dolžnika, da je neutemeljen. O pritožbenih stroških upnika ni odločeno, ker niso bili zaznamovani.