VSL Sklep I Cp 2706/2017

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

2Tožnica je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnico oprosti plačila sodne takse oziroma jo delno oprosti plačila sodne takse ali pa ji omogoči plačilo sodne takse na obroke. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da imata z možem dohodke, katerih seštevek pomeni, da na člana družine pride ... EUR, kar ne dosega dvakratnika minimalnega dohodka na osebo. Res imata v lasti določene nepremičnine, ki jih obdelujeta, vendar sodišče ne more upoštevati vrednosti kmetijskih nepremičnin in hkrati dohodka iz tega naslova, saj bi to pomenilo dvojno upoštevanje premoženja, prav tako pa se tudi ne upošteva tudi hiša v kateri živijo, vozila pa niso takšne vrednosti, da bi se lahko štelo, da je tožnica zmožna plačila sodne takse. Tožnica pa nedvomno takse ne more plačati v enkratnem obroku, ne da bi bilo ogroženo njeno preživljanje in preživljanje njene družine. Meni, da so podani pogoji za taksno oprostitev oziroma delno oprostitev plačila sodne takse.

3Pritožba je utemeljena.

4Pogoji za oprostitev plačila sodnih taks so določeni v 11. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (družinski člani). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. V šestem odstavku 11. člena pa je določeno, da je ne glede na navedeno določbo do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. V 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je določeno, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.¹ Logično je, da navedena domneva velja, če prosilec in njegova družina ne razpolagata z nobenim drugim premoženjem.

5Tako po ZST-1 (12.a člen) kot tudi po ZBPP (14. člen) se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje družinskih članov. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Ta zakon je Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki napotuje (11. člen ZSVarPre) na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Navedena predpisa določata osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči, način ugotavljanja materialnega položaja, kateri dohodek in katero premoženje se upošteva in katero ne, ter izključitvene razloge z izjemami za upravičenost do denarne socialne pomoči.

6Oprostitev plačila sodne takse je tako po volji zakonodajalca posledica kompleksne odločitve, odvisne od obstoja in tehtanja številnih parametrov, ki izkazujejo materialni položaj predlagatelja oprostitve in njegovih družinskih članov. Prav zato mora biti tudi strankin predlog za oprostitev plačila sodnih taks bolj celovit, kot pa je to veljalo pred uveljavitvijo aktualne zakonodaje. ZST-1 v drugem odstavku 12. člena (v sedmih alinejah) izrecno določa katere podatke in izjave mora vsebovati predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Zgolj strankina trditev o občutnem zmanjšanju sredstev preživljanja v primeru plačila sodne takse ne zadošča za presojanje utemeljenosti predloga. S takšnim predlogom ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (108. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

7Tožnica je v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks navedla, da je invalidka tretje kategorije, da ima po nesreči težave, zato je pridobitno prizadeta, ima pa tudi družino za katero mora skrbeti. Sodišče prve stopnje jo je ob tako nepopolnem predlogu pravilno pozvalo, da ga dopolni z vsemi podatki in izjavami navedenimi v drugem odstavku 12. člena ZST-1. Tožnica je svoj predlog dopolnila le delno, saj ni navedla podatkov iz četrte alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1 oziroma podatkov o svojih dohodkih in premoženju in dohodkih in premoženju njenih družinskih članov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona oziroma podatkov o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju iz prvega odstavka 12.b člena zakona, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena zakona.

8V skladu s četrtim odstavkom 108. člena ZPP bi moralo prvostopenjsko sodišče zavreči tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks, katerega nepopolnost ni odpravila niti po pozivu sodišča, vendar pa je kljub odsotnosti obligatornih sestavin predloga, ugotavljalo materialni položaj stranke in njenih družinskih članov (peti odstavek 12a. člena ZST-1). Zaključilo je, da tožnica ni upravičena do oprostitve plačila sodne takse, "ker skupna vrednost premoženja tožnice in družinskih članov presega dvakratnik minimalnega dohodka na osebo". Tak zaključek je v nasprotju z zgoraj navedenimi predpisi o ugotavljanju materialnega stanja predlagateljice in članov njene družine oziroma materialnopravno napačen in tudi nerazumljiv. Na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je bilo zato treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

¹ Od 1. julija 2017 znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 297,53 EUR (Uradni list RS, št 36/2017)