VSRS Sklep IX R 16/2008

Pritožba tožeče stranke se zavrne.

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki izreka spremeni tako, da je dodatne stroške izvedbe dokaza z izvedenci v znesku 126,68 EUR dolžna plačati tožeča stranka, v osmih dneh.

1V sporu, v katerem je tožnik izpodbijal odločbe tožene stranke glede nepriznavanja začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni za posamezna obdobja in uveljavljal plačilo odškodnine zaradi ravnanja tožene stranke, v katerem je sodišče prve stopnje tožnikovemu zahtevku delno ugodilo, je sodišče druge stopnje na pritožbi obeh strank izvedlo glavno obravnavo in na obravnavi dodatno neposredno zaslišalo izvedence, ki so podali izvedensko mnenje že pred sodiščem prve stopnje. Z izvedbo tega dokaza so nastali stroški v znesku 126,68 EUR, ki jih je sodišče strankama z izpodbijanim sklepom (2. točka izreka sklepa) naložilo v plačilo, vsaki do 1/2.

2Zoper sklep o plačilu stroškov se pritožujeta tako tožnik, kot tožena stranka. Tožnik navaja, da je dokaz z izvedencem pred sodiščem prve stopnje res predlagal in založil potreben predujem za kritje stroškov. Ni pa predlagal izvedbe tega dokaza pred sodiščem druge stopnje in zato ni plačnik s tem v zvezi nastalih stroškov. Tožena stranka pa je navajala, da je bil dokaz z zaslišanjem izvedencev izveden v zvezi s tožnikovim odškodninskim zahtevkom, s katerim tožnik ni uspel, ne pa v zvezi s spornimi odločbami tožene stranke.

3Pritožba tožnika ni utemeljena, utemeljena pa je pritožba tožene stranke.

4Niti Zakon o pravdnem postopku (ZPP) in niti Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) posebej ne urejata vprašanja stroškov, ki nastanejo v zvezi z izvedbo dokazov na pritožbeni obravnavi (tretji odstavek 30. člena ZDSS-1). Zato je potrebno tudi za pritožbeno obravnavo upoštevati veljavne določbe o stroških postopka, to je, da (praviloma) vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji (152. člen ZPP), da mora stranka po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza, ki ga je predlagala (prvi odstavek 153. člena ZPP) in glede povrnitve stroškov načelo uspeha v sporu (prvi odstavek 154. člena ZPP). Če gre pri tem na pritožbeni obravnavi za izvedbo dokaza, ki ga je stranka predlagala še v postopku pred sodiščem prve stopnje, ali za njegovo ponovitev oziroma dopolnitev, tudi stroške take izvedbe dokaza med postopkom krije stranka, čeprav izvedbe dokaza v pritožbenem postopku ni ponovila oziroma izrecno podala.

5Glede stroškov postopka v socialnem sporu določa 68. člen ZDSS-1 pomembne posebnosti. V socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka (prvi odstavek). V navedenih sporih krije zavod ne glede na izid postopka tudi stroške za izvedbo dokazov z izvedencem, vključno z založitvijo določenega zneska za stroške izvedbe tega dokaza po nalogu sodišča (drugi odstavek). Vendar se te določbe glede stroškov postopka uporabljajo samo v sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva. V drugih socialnih sporih, na primer v odškodninskih ali regresnih sporih, pa se bodo glede stroškov postopka v celoti uporabljale določbe ZPP (1).

6Tožena stranka utemeljeno navaja, da dokaz z zaslišanjem izvedencev na obravnavi pred sodiščem druge stopnje ni bil izveden v zvezi s tožnikovim zahtevkom za odpravo odločb tožene stranke glede tožnikove delazmožnosti in s tem povezanih pravic iz zdravstvenega zavarovanja, temveč je bil izveden v zvezi s tožnikovim odškodninskim zahtevkom. Zato določbe 68. člena ZDSS-1 niso pravna podlaga za odločanje o stroških za izvedbo tega dokaza oziroma za njihovo kritje med postopkom. Ker je šlo za dopolnitev izvedbe dokaza, ki ga je v zvezi s svojim odškodninskim zahtevkom že pred sodiščem prve stopnje predlagal tožnik, je bil na podlagi prvega odstavka 153. člena ZPP tožnik dolžan založiti potreben znesek za dopolnitev izvedbe dokaza pred sodiščem druge stopnje. Ker tožnik s svojim odškodninskim zahtevkom v sporu ni uspel, tudi ni bil upravičen do povrnitve teh stroškov.

7Glede na navedeno je sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ugodilo pa je pritožbi tožene stranke in sporni sklep v izpodbijanem delu (2. točka izreka) spremenilo tako, da je celotne stroške dodatne izvedbe dokaza z izvedenci v znesku 126,68 EUR naložilo v plačilo tožniku (3. točka 365. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): A. Cvetko, A. Galič, J. Novak, Kralj: Zakon o delovnih in socialnih sodiščih s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 300 (Cvetko).