VSRS Sodba II Uv 2/2002

Pritožba se zavrne.

Republiška volilna komisija (v nadaljevanju RVK) je z izpodbijano odločbo zavrnila kandidaturo D.M., roj. 2.1.1954, za predsednika republike na volitvah dne 10.11.2002. Svojo odločitev je oprla na določbo 2. odstavka 17. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92, v nadaljevanju ZVPR) in na določbe 56. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 14/96, 67/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZVDZ). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da kandidatura, ki jo je v imenu predlagatelja U.V.B. in skupine volilcev vložil D.M., ni določena na način, kot to določa 13. člen ZVPR, po katerem lahko določi posamezno kandidaturo skupina najmanj pet tisoč volilcev s podpisovanjem. Ker je bil ob vložitvi kandidature dne 16.10.2002 ob 16. uri predlogu predložen le en obrazec podpore P-1, je bil sporazumno določen rok za dopolnitev predloga, in sicer do petka 18.10.2002 do 15. ure. Ker vlagatelj v navedenem roku ni odpravil pomanjkljivosti nezadostne podpore volivcev in RVK ni predložil še najmanj 4999 pravilno potrjenih obrazcev P-1, je RVK kandidaturo zavrnila.

V pritožbi navaja D.M., da ni uradna oseba in da nima pravice zbiranja osebnih podatkov svojih podpornikov. Sklicuje se na ureditev 46. člena ZVDZ, ki po njegovem mnenju daje takšno pravico le uradnim osebam. Zatrjuje, da bi bili osebni podatki njegovih podpornikov ogroženi že s samim hranjenjem v njegovem volilnem štabu. Zaradi varovanja osebnih podatkov je tudi pričakoval, da bodo pristojne službe pripravile ustrezen program seštevanja podpisov podpore posameznemu kandidatu. V nadaljevanju opisuje razloge in namen njegove kandidature.

RVK je predložila spise, na pritožbo pa ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Način določanja kandidatov za predsednika republike s podporo volivcev je urejen v 13. členu ZVPR. Po navedeni določbi lahko posamezno kandidaturo določi skupina najmanj pettisoč volilcev s podpisovanjem. Volivci dajejo svojo podporo na način, ki ga ureja 47. člen ZVDZ, ki se po določbi 9. člena ZVPR smiselno uporablja tudi za volitve predsednika republike glede vprašanj, ki jih ZVPR ne ureja. Po določbah 47. člena ZVDZ da volivec svojo podporo s podpisom na predpisanem obrazcu pred pristojnim organom, ki mu tudi izda predpisani obrazec. Pristojni organ je z ureditvijo 47. člena ZVDZ pooblaščen za vodenje seznama izdanih obrazcev in podatkov o tem, komu so bili izdani, ne pa za zbiranje podpisanih obrazcev. Ti so po določbi 1. odstavka 16. člena ZVPR sestavni del predloga kandidature s podporo volivcev in morajo biti predloženi RVK v postopku preizkusa zakonitosti s tako podporo vložene kandidature. Preizkus zakonitosti se opravi na način iz 2. odstavka 17. člena ZVPR. Če RVK ugotovi, da kandidatura ni določena v skladu z zakonom, jo zavrne v skladu z določbo 1. odstavka 56. člena ZVDZ.

Po podatkih spisov je RVK ravnala v skladu z določbo 2. odstavka 56. člena ZVDZ, ko je sporazumno z vlagateljem določila rok za odpravo pomanjkljivosti kandidature D.M., katere predlog ob vložitvi ni vseboval podpisanih obrazcev zadostne podpore volivcev v smislu določbe 13. člena ZVPR. Ker po podatkih spisa vlagatelj v določenem roku RVK navedenih pomanjkljivosti ni odpravil, da bi to storil pa tudi pritožnik v pritožbi ne zatrjuje, je po presoji sodišča RVK pravilno odločila, ko je iz razloga neskladja z zakonom zavrnila kandidaturo D.M.

Pritožbeni ugovori so neupoštevni, ker ne morejo vplivati na drugačno odločitev. Pa tudi sicer se z zakonsko ureditvijo kandidiranja oziroma s predlaganjem kandidatov uresničuje pasivna volilna pravica. Za podporo posameznemu kandidatu se volilec odloči s podpisom predpisanega obrazca. Z njegovo izročitvijo kandidatu ali predlagatelju ali tistemu, ki skrbi za zbiranje podpore kandidaturi, volivec dovoli uporabo svojih, v obrazec vpisanih osebnih podatkov, vendar samo za namen vložitve kandidature in preizkusa njene zakonitosti. Uporaba vpisanih osebnih podatkov volivca za drug namen, pa je v nasprotju s pravnim redom in sankcionirana.

Zaradi navedenega je bilo potrebno pritožbo na podlagi določbe 73. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000), v zvezi z določbo 4. odstavka 105. člena ZVDZ, zavrniti kot neutemeljeno.