iuris
§ zakonZakon o volitvah predsednika republike · ZVPR · velja od 22. 8. 1992

16. člen ZVPR

Sodna praksa: 2 odločbi navajata ta člen · zadnja 1. 10. 2022Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba Uv 8/2022Vrhovno sodišče RS · 2022

    Pritožnik (društvo) ne more biti uspešen s svojimi ugovori, da je kvalificiran predlagatelj, ker določba 10. člena ZVPR društev izrecno ne izključuje izmed predlagateljev kandidatov za predsednika republike. Ta zakonska določba je namreč povsem jasna in nedvoumna, njen zapis pa ne omogoča drugačne razlage, kot da je z njo določeno, kdo lahko predlaga kandidate za predsednika republike in ne kdo tega ne more storiti. Smiselno so torej s to določbo kot predlagatelji izključeni vsi, ki v njej niso izrecno našteti. Tudi skupina članov nekega društva mora za uspešno vložitev kandidature izpolniti enake zakonske pogoje kot vsaka druga skupina volivcev, ki ni organizirana v društvo. Kot že omenjeno, je eden od temeljnih pogojev za to pet tisoč podpisov volivcev na obrazcu P-1, ta pogoj pa v obravnavani zadevi nesporno ni izpolnjen.

  • VSRS Sodba II Uv 2/2002Vrhovno sodišče RS · 2002

    Način določanja kandidatov za predsednika republike s podporo volilcev je urejen v 13. členu Zakona o volitvah predsednika republike (ZVPR). Po navedeni določbi lahko posamezno kandidaturo določi skupina najmanj pet tisoč volilcev. Volilci dajejo svojo podporo na predpisanih obrazcih na način, ki ga ureja 47. člen Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), ki se po določbi 9. člena ZVPR smiselno uporablja tudi za volitve predsednika republike glede vprašanj, ki jih ZVPR ne ureja. Podpisani obrazci so po določbi rpvega odstavka 16. člena ZVPR sestavni del predloga kandidature in morajo biti predloženi Republiški volilni komisiji v postopku preizkusa zakonitosti s tako podporo vložene kandidature. Ker je v obravnavanem primeru predlog kandidature bil pomanjkljiv, ker ni vseboval najmanj pet tisoč podpisanih obrazcev podpore, ta pomanjkljivost pa ni bila odpravljena v za to določenem roku, je Republiška volilna komisija pravilno ravnala, ko je na podlagi prvega odstavka 56. člena ZVDZ zavrnila kandidaturo, za katero je ugotovila, da ni sestavljena v skladu z zakonom.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 12. 2. 2026

Sodna praksa

2 odločb navaja ta člen · zadnja 1. 10. 2022
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–2 od 2
  • VSRS Sodba Uv 8/2022
    Vrhovno sodišče RS · 1. 10. 2022

    Pritožnik (društvo) ne more biti uspešen s svojimi ugovori, da je kvalificiran predlagatelj, ker določba 10. člena ZVPR društev izrecno ne izključuje izmed predlagateljev kandidatov za predsednika republike. Ta zakonska določba je namreč povsem jasna in nedvoumna, njen zapis pa ne omogoča drugačne razlage, kot da je z njo določeno, kdo lahko predlaga kandidate za predsednika republike in ne kdo tega ne more storiti. Smiselno so torej s to določbo kot predlagatelji izključeni vsi, ki v njej niso izrecno našteti. Tudi skupina članov nekega društva mora za uspešno vložitev kandidature izpolniti enake zakonske pogoje kot vsaka druga skupina volivcev, ki ni organizirana v društvo. Kot že omenjeno, je eden od temeljnih pogojev za to pet tisoč podpisov volivcev na obrazcu P-1, ta pogoj pa v obravnavani zadevi nesporno ni izpolnjen.

  • VSRS Sodba II Uv 2/2002
    Vrhovno sodišče RS · 24. 10. 2002

    Način določanja kandidatov za predsednika republike s podporo volilcev je urejen v 13. členu Zakona o volitvah predsednika republike (ZVPR). Po navedeni določbi lahko posamezno kandidaturo določi skupina najmanj pet tisoč volilcev. Volilci dajejo svojo podporo na predpisanih obrazcih na način, ki ga ureja 47. člen Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), ki se po določbi 9. člena ZVPR smiselno uporablja tudi za volitve predsednika republike glede vprašanj, ki jih ZVPR ne ureja. Podpisani obrazci so po določbi rpvega odstavka 16. člena ZVPR sestavni del predloga kandidature in morajo biti predloženi Republiški volilni komisiji v postopku preizkusa zakonitosti s tako podporo vložene kandidature. Ker je v obravnavanem primeru predlog kandidature bil pomanjkljiv, ker ni vseboval najmanj pet tisoč podpisanih obrazcev podpore, ta pomanjkljivost pa ni bila odpravljena v za to določenem roku, je Republiška volilna komisija pravilno ravnala, ko je na podlagi prvega odstavka 56. člena ZVDZ zavrnila kandidaturo, za katero je ugotovila, da ni sestavljena v skladu z zakonom.