VSRS Sklep II Ips 920/2007

Revizija tretjega tožnika se zavrže.

Revizija prve tožnice in drugega tožnika se zavrne.

1Tožniki so zoper toženca vložili tožbo zaradi izpodbijanja pravnega dejanja M. C. (njihovega bivšega moža oziroma očeta), s katerim je na toženca (svojega polbrata) prenesel svojo nepremičnino. Trdili so, da jim je M. C. dolžan plačati preživnino in da je svojo nepremičnino odsvojil v njihovo škodo. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, ker je bila vložena prepozno.

2Pritožbeno sodišče je pritožbo prve tožnice in drugega tožnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3Tožniki zoper sodbo pritožbenega sodišča vlagajo revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinjajo se z ugotovitvijo nižjih sodišč, da je bil izpodbijani pravni posel odplačen. Trdijo, da je ugotovitev odplačnosti pavšalna, da sodišči nista upoštevali ugovorov o navideznosti pravnega posla in da tožnikoma nista omogočili, da bi dokazala neodplačnost pravnega posla.

4Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5Revizija tretjega tožnika ni dovoljena, revizija prve tožnice in drugega tožnika pa ni utemeljena.

Nedovoljena revizija tretjega tožnika

6Po prvem odstavku 367. člena v povezavi s prvim odstavkom 384. člena ZPP se revizija lahko vloži zoper pravnomočno sodno odločbo, izdano na drugi stopnji. To pomeni, da revizije ne more vložiti stranka, ki pred tem ni izčrpala pravice do pritožbe. Ker se tretji tožnik zoper sklep sodišča prve stopnje ni pritožil, njegova revizija ni dovoljena in jo je bilo treba zavreči.

Neutemeljena revizija prve tožnice in drugega tožnika

7Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). To pomeni, da je revizijsko sodišče pri odločanju vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih je potrdilo pritožbeno sodišče: a) da je M. C. s tožencem sklenil pogodbo, s katero je nanj prenesel svojo nepremičnino; b) da je bila pogodba odplačna, ker je bila nepremičnina izročena v zameno za dolg iz naslova dednega dogovora in za brezplačno dosmrtno pravico stanovanja; c) da je bila pogodba, s katero je bila prenesena nepremičnina, sklenjena 10. 3. 2003 in d) da so tožniki 4. 1. 2005 vložili tožbo, s katero so izpodbijali pravni posel, ki naj bi bil sklenjen v njihovo škodo. Revizijske navedbe, da dolg iz dednega dogovora ne obstaja, da M. C. ni izkoristil pravice do brezplačnega stanovanja in da prenos te pravice ni bil veljaven, pomenijo nestrinjanje z ugotovljenimi dejstvi. Zato revizijsko sodišče nanje ni odgovorilo.

8Očitki o kršitvah določb pravdnega postopka niso utemeljeni. Sodišči sta svojo ugotovitev o odplačnosti izpodbijanega pravnega posla izčrpno obrazložili, tožnika pa ne pojasnita, s katerim zavrnjenim dokaznim predlogom sta nameravala dokazati, da je bil izpodbijani pravni posel neodplačen.

9Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja sta nižji sodišči pravilno odločili, da je bila tožba prepozna. Po 257. členu v zvezi s prvim odstavkom 256. člena Obligacijskega zakonika se lahko odplačna pravna dejanja dolžnika, storjena v škodo upnika, izpodbijajo v enem letu od dneva, ko je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno. To pomeni, da se je rok za vložitev tožbe iztekel 11. 3. 2004 in je bilo treba tožbo z dne 4. 1. 2005 zavreči.

10Ker revizijski razlogi niso utemeljeni, je revizijsko sodišče revizijo prve tožnice in drugega tožnika zavrnilo (378. člen ZPP).