VSRS Sodba IV Ips 26/2006

Zahteva vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti se zavrne.

A.

1Okrajno sodišče v Kopru je na podlagi obvestila Ministrstva za pravosodje, da je storilec D.Z. s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Kopru z dne 12.8.2005, kot voznik začetnik dosegel 11 kazenskih točk v cestnem prometu, z izpodbijano pravnomočno odločbo izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je 10.6.2005 storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk.

2Zoper odločbo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja je vrhovna državna tožilka 22.6.2006 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Po njenem mnenju je določba 66. točke 23. člena ZVCP-1 o tem, kdo je voznik začetnik, nejasna in dopušča dve interpretaciji. Po prvi je lahko voznik začetnik tudi tisti, ki ima že več kot dve leti izpit za vožnjo vozil B kategorije, pa manj kot dve leti izpit za vožnjo vozil A kategorije, ali obratno. Po drugi razlagi sporne določbe pa tisti, ki je že bil voznik začetnik z izpitom za kategorijo A (ali B), ne more več biti voznik začetnik, če kasneje pridobi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B (oziroma A). Ob tem se vložnica zavzema za drugo razlago. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijano odločbo spremeni tako, da se storilcu ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije, za katere je imel dovoljenje 26.10.2006.

B.

3Po 66. točki 23. člena ZVCP-1 je voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega enaindvajsetega leta starosti in voznik motornega vozila v obdobju dveh let od pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil, ne glede na to, ali je pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini. Voznik začetnik je tudi voznik motornega vozila v obdobju dveh let od pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A ali B, čeprav že ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katerekoli nacionalne kategorije več kot dve leti.

Vrhovno sodišče ne pritrjuje mnenju vložnice, da je besedilo 66. točke 23. člena ZVCP-1 mogoče razlagati le na dva načina, ki jih navaja v zahtevi. Po jezikovni razlagi iz besedila izhaja, da velja voznik za začetnika dve leti po tem, ko je pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A ali B, ne glede na to, ali je že pred tem imel vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katerekoli nacionalne kategorije. V besedno zvezo "katerekoli nacionalne kategorije" so vključene vse kategorije vozil, za katera se izdaja vozniško dovoljenje po 149. členu ZVCP, torej tudi kategoriji A ali B. Tako velja za voznika začetnika tisti, ki pridobi vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A, ne glede na to, da ima že več (ali manj) kot dve leti vozniško dovoljenje za vozila kategorij B, F, G in/ali H.(1) Prav tako je voznik začetnik tisti, ki pridobi vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B, čeprav ima že več (ali manj) kot dve leti vozniško dovoljenje za kategorije A, F, G in/ali H. Določbe 66. točke 23. člena ZVCP-1 torej ni mogoče razlagati na način, za katerega se zavzema vložnica, saj bi bila takšna razlaga v nasprotju z besedilom zakona.

4Hkrati bi takšna razlaga zaobšla namen citirane določbe. Že na prvi pogled je jasno, da se tehnične lastnosti, način upravljanja, deloma pa tudi pravila vožnje za vozila kategorij A, B, F, G in H močno razlikujejo, pri čemer je razlika še posebej očitna med kategorijama A in B na eni strani ter kategorijami F, G in H na drugi. Za slednjo skupino vozil je predpisana bistveno nižja starostna meja, hkrati pa dovoljenje za te kategorije vozil pridobijo vsi vozniki, ko opravijo izpit za kategorijo A ali B. Pomembno pa se tako po tehničnih lastnostih kot načinu vožnje razlikujejo tudi vozila, ki spadajo v kategoriji A in B, saj gre pri prvih (večinoma) za enosledna, pri drugih pa za dvosledna vozila. Ob takšnih razlikah pri upravljanju posamezne kategorije vozil je povsem razumno pričakovanje zakonodajalca, da bodo vozniki v prvih dveh letih po pridobitvi vozniškega dovoljenja določene kategorije posebej pozorni in previdni pri vožnji te kategorije vozil, ne glede na to, da so kakšno drugo kategorijo vozil vozili že več let pred tem.

S tega vidika je utemeljena tudi strožja omejitev glede števila kazenskih točk, na podlagi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Po četrtem odstavku 235. člena ZVCP-1 se vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže sedem kazenskih točk v cestnem prometu. Ne glede na to, da je imel voznik že pred tem vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B, bi se moral torej v obdobju, ko z vozilom kategorije A še nima dovolj izkušenj, v prometu vesti posebej skrbno in na tak način prispevati k večji varnosti cestnega prometa, kar je nenazadnje temeljni cilj ZVCP-1.

5Prav tako ni sprejemljiva razlaga, ki jo kot prvo ponuja vložnica zahteve. Po oceni Vrhovnega sodišča namreč ni razumno in je v neskladju z načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave Republike Slovenije) razlikovanje med vozniki vozil B kategorije, ki storijo prekrške z vozili B kategorije, in vozniki vozil B kategorije, ki prav tako storijo prekrške z vozili B kategorije, pa se jim zaradi dejstva, da so v zadnjih dveh letih pridobili vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije A in zato veljajo za voznike začetnike, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja že ob doseženih ali preseženih 7 kazenskih točkah. Z vidika 14. člena Ustave je status voznika začetnika zato nujno vezan na vožnjo tiste kategorije vozil, za katero je voznik vozniško dovoljenje pridobil pred manj kot dvemi leti. V konkretnem primeru se status voznika začetnika nanaša le na vožnjo vozil kategorije A, medtem ko pri vožnji vozila kategorije B storilec ne velja za voznika začetnika. Zgolj ob takšni razlagi je namreč določba 66. člena 23. člena ZVCP-1 skladna s 14. členom Ustave, ki zagotavlja enakost pred zakonom.

Ob upoštevanju 14. člena Ustave je zato mogoče določbo četrtega odstavka 235. člena ZVCP-1 ob situaciji iz drugega stavka 66. točke 23. člena ZVCP-1 uporabiti le v primeru, ko so bili prekrški, za katere so bile izrečene kazenske točke v številu, ki dosega ali presega 7, storjeni s tisto kategorijo vozila, za katero je voznik naknadno pridobil vozniško dovoljenje in za katero velja za voznika začetnika.

6V skladu z določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1 sodišče vozniku ob doseženih ali preseženih 18 oziroma 7 kazenskih točkah izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. Stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu je v zakonu predpisana za tiste vrste prekrškov, ki predstavljajo nevarnost za druge udeležence cestnega prometa, kot so nepravilna smer vožnje, hitrost vožnje, nepravilno prehitevanje, vključevanje v promet, razvrščanje ter vožnja pod vplivam alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi. Ti prekrški niso vezani na določeno kategorijo vozil. Z izvrševanjem takšnih prekrškov vozniki, ki v predpisanem tri letnem obdobju zberejo 7 oziroma 18 kazenskih točk, izkažejo neprimeren odnos do varnosti v cestnem prometu. Ta odnos je vezan na cestni promet v celoti, ne zgolj na promet z določeno kategorijo vozil. Zato je po oceni Vrhovnega sodišča upravičeno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, kljub temu, da je kot voznik začetnik zgolj z eno kategorijo vozil storil prekrške, s katerimi je zbral 7 kazenskih točk.(2) Tudi zaradi tega je po oceni Vrhovnega sodišča sprejeta razlaga 66. točke 23. člena ZVCP-1 pravilna.

7Storilec D.Z. je pridobil vozniško dovoljenje za kategoriji G in H 26.8.1996, za kategorijo B 12.6.2000 in za kategorijo A 21.4.2005, torej že v času, ko je veljal ZVCP-1. Po določbi 66. točke 23. člena ZVCP-1 je tako veljal za začetnika dve leti po pridobitvi vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A, torej od 21.4.2005 do 21.4.2007. Na njegov status ne vpliva dejstvo, da je že slabih pet let pred tem pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B in torej glede te kategorije ni več veljal za začetnika. Oba prekrška, za katera mu je bilo izrečeno pet in šest kazenskih točk, je storil z vozilom A kategorije v obdobju pred 21.4.2007, torej kot voznik začetnik. Z izpodbijano pravnomočno odločbo je bilo pravilno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije vozil, za katere je imel dovoljenje 10.6.2005, ko je storil drugi prekršek, s katerim je presegel 7 oziroma dosegel 11 kazenskih točk.

8Ker ni podana uveljavljana kršitev, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 171. členom ZP-1 zavrnilo.

----- . -----

Op.št. (1): Z vidika obravnavane določbe niso pomembne kategorije B+E, C, C+E, D, D1, D1+E, D+E, saj je po 172. členu ZVCP-1 predpogoj za opravljanje vozniškega izpita za te kategorije veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B. Op.št. (2):Ob tem Vrhovno sodišče zgolj opozarja na določbo drugega odstavka 148. člena ZVCP-1, po kateri se v primeru, ko je imela oseba v vozniškem dovoljenju, za katerega je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti, vpisanih več kategorij motornih vozil, v vozniško dovoljenje vpišejo vse te kategorije, če opravi izpit za motorna vozila tiste oziroma tistih kategorij, s katerimi je storila prekršek ali prekrške, za katere so ji bile izrečene kazenske točke in izpolni druge pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja.