VSK Sodba Cpg 235/2017

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna drugemu tožencu povrniti njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 995,36 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

1Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Novi Gorici zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti dveh sklepov skupščine prvo tožene stranke in na ničnost vpisov v sodni register, izvedenih na podlagi teh dveh sklepov, ker tožeča stranka ni konkretizirano zatrjevala nobenega od razlogov iz 41. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg) in tudi ne nobenega od razlogov iz 390. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD1-1).

2Zoper sodbo se tožeča stranka pritožuje. Meni, da je sodišče prezrlo, da je eden od razlogov za ničnost vpisa po 41. členu ZRSeg tudi, da je bilo nezakonito izvedeno dejanje, o katerem se vpisujejo podatki v sodni register. Tožeča stranka je v zvezi s tem zatrjevala, da je bilo nezakonito izvedeno imenovanje obeh direktorjev, sklicevala se je na dejstva, ki pomenijo nezakonitost in za ta dejstva predlagala dokaze. Zaradi napačnega stališča sodišča o zadostnosti trditev sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Napačno je tudi razlogovanje, da odločitev v zadevi Pg 64/2017 (tožba na ugotovitev, da je Pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža razvezana) ne gre za predhodno vprašanje. To predhodno vprašanje bi sicer lahko reševalo sodišče v tem postopku, saj je tožeča stranka ponudila dovolj procesnega gradiva.

3V odgovoru na pritožbo je drugo tožena stranka pritrdila razlogom sodišča prve stopnje in predlagala zavrnitev pritožbe. Poudarja, da morebitna kršitev Pogodbe o odplačnem prenosu poslovnega deleža ne predstavlja nezakonitega dejanja v smislu določbe 41. člena ZSReg, razlogi, iz katerih je tožeča stranka uveljavljala ničnost sklepov skupščine, pa so kvečjemu razlogi za izpodbojnost.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnik konkretizirano ne napada zaključka in razlogov sodišča prve stopnje, da sklep edinega družbenika prve toženke (drugega toženca) z dne 19.9.2016 o razrešitvi prejšnjega direktorja prve toženke S. K. in imenovanju D. L. za direktorja in nato sklep z dne 27.9.2016 o razrešitvi D. L. in imenovanju D. Š. za direktorja prve toženke, nista nična. Ker tudi opravljeni uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo in odločitev o zavrnitvi zahtevka na ugotovitev ničnosti sklepov edinega družbenika potrdilo.

6Predmet ugotavljanja ničnosti vpisov po tej tožbi so vpisi, opravljeni na podlagi sklepov edinega družbenika prve toženke po 526. v zvezi s 505. členom ZGD-1. Tožeča stranka je v tej pravdi zatrjevala, da naj bi bil prejšnji direktor prve toženke S. K. razrešen v nasprotju s Pogodbo o odplačnem prenosu poslovnega deleža¹, ki so jo sklenile vse tri pogodbene stranke, v posledici pa naj bi bila nato kot direktorja nezakonito imenovana najprej D. L., nato pa D. Š.. Povedano pomeni, da je tožeča stranka zatrjevala, da so bile listine, na podlagi katerih so bili izvedeni vpisi (sklepi o razrešitvi in o imenovanju), izdane v nezakonitem postopku. Trditve tožeče stranke, da so bili sklepi sprejeti v nasprotju s Pogodbo o odplačnem prenosu poslovnega deleža, namreč ne dajejo podlage za ugotovitev ničnosti teh sklepov (glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tudi niso v nasprotju z moralo, temu pa pritožba ne nasprotuje). Zahtevka na razveljavitev teh sklepov pa tožnik ni postavil.

7Tudi če bi pritrdili pritožbi, da je šlo za nezakonitost dejanja, o katerem se vpisujejo podatki v sodni register, bi prišli do enakega zaključka. "Dejanje" bi bili v tem primeru sklepi edinega družbenika, ki pa, kot je bilo zgoraj ugotovljeno, niso nični, tožeča stranka pa ni postavila zahtevka na njihovo razveljavitev. Tožba na ugotovitev ničnosti vpisa je utemeljena v situacijah, ko so vpisi neveljavni, ker temeljijo na neveljavnih² listinah ali dejanjih. V predmetni zadevi vpisi temeljijo na veljavnih sklepih, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek. Iz vsebine Pogodbe o odplačnem prenosu poslovnega deleža (priloga B4) poleg tega izhaja, da je zamenjava direktorja brez soglasja pridobitelja eden od razveznih pogojev, z izpolnitvijo katerih Pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža preneha veljati. Posledico zatrjevane kršitve sta torej stranki določili že sami in tudi iz tega razloga o nezakonitosti sklepa ni mogoče govoriti. Zatrjevana kršitev ima posledice kvečjemu na pogodbenem, ne pa na korporacijskem področju.

8Pravilna je tudi odločitev, da v zadevi Pg 64/2017, v kateri se uveljavlja zahtevek na razvezo Pogodbe o prenosu poslovnega deleža, ne gre za predhodno vprašanje, saj glede na zgoraj povedano tudi odločitev, da pogodba ni razvezana, ne bi povzročila ničnosti spornih vpisov.

9Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP). Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora drugi toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 995,36 EUR (tar.št. 21/1, materialni stroški in DDV).

¹ Kot izhaja iz trditev pravdnih strank in Pogodbe o odplačnem prenosu poslovnega deleža do prenosa le tega na tožečo stranko še ni prišlo, saj je vezan na plačilo celotne kupnine, ki še ni zapadlo.
² Vzrok neveljavnosti pa je njihova "nezakonitost".