VSRS Sodba I Up 536/2002

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije z dne 22.9.1999, odpravi ter se zadeva vrne temu ministrstvu v nov postopek.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 22.9.1999. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper sklep Upravne enote S.G. z dne 23.7.1999, s katerim je organ prve stopnje zavrgel predlog tožnikov za obnovo postopka o odobritvi pravnega posla o prenosu lastninske pravice na kmetijskem zemljišču s parc. št. 680/3 zk. vl. št. 132 k.o. M., sklenjenega z darilno pogodbo med darovalcem M.Š. in obdarjencem M.K., oba iz M.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da je predlog za obnovo postopka izredno in omejeno pravno sredstvo strank proti odločbam, s katerimi je postopek v upravnem postopku končan. Njegova upravičenost je vezana na obstoj zakonsko določenih razlogov. Zakon položaja stranke ne daje vsakemu subjektu, ki se želi udeležiti konkretnega postopka, temveč le osebam, ki v postopku uveljavljajo oziroma varujejo svoje pravice ali pravne koristi. Pri presoji, ali je v spornem primeru podan razlog za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP, je torej treba najprej oceniti, ali je izkazano, da gre pri predlagatelju obnove za osebo, ki bi kot stranka morala biti udeležena v postopku, katerega obnovo zahteva. Tožnika v tožbi utemeljujeta lastnost stranke z navedbo, da je sklenjena darilna pogodba o prenosu lastninske pravice na zemljišču s parc. št. 680/3 k.o. M. fiktivna in izražata dvom, da bi lahko dve tuji osebi sklenili darilno pogodbo za zemljišče takšne vrednosti. Po presoji sodišča prve stopnje tožnika v obravnavani zadevi nimata položaja stranke oziroma nista upravičeni osebi za vložitev predloga za obnovo postopka, pač pa lahko sklenjeni posel izpodbijata s tožbo v pravdnem postopku.

Tožnika vlagata pritožbo zaradi kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Posebej navajata, da so bile v upravnem postopku kršene določbe 49. člena, 9. točke 249. člena in 1. odstavka 256. člena ZUP/86 ter 1. in 2. odstavek 19. člena, 2. odstavek 20. člena in 21. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96, 31/98, 54/2000 in 68/2000, v nadaljevanju ZKZ). Tožnikoma gre položaj stranke v postopku odobritve pravnega posla za prenos lastninske pravice na spornem kmetijskem zemljišču, saj sta kmeta in lastnika zemljišča, ki meji na sporno zemljišče, zato sta prednostna upravičenca po 21. členu ZKZ. Darilna pogodba, ki je bila odobrena v upravnem postopku, katerega obnova se predlaga, je zgolj navidezni pravni posel, ki sta ga pogodbeni stranki sklenili z namenom zaobiti določbe ZKZ, na podlagi katerih bi tožnika lahko uveljavlja prednostno pravico pri nakupu kmetijskega zemljišča. Upravni organ je bil v postopku odobritve pravnega posla dolžan preveriti, ali je pravni promet z zemljiščem potekal po postopku in način, kot je določen z ZKZ. Po 1. odstavku 19. člena ZKZ se darilni namen domneva zgolj med zakoncem oziroma z njima izenačenima partnerjema ter lastnikom in njegovim zakonitim dedičem. Stranki darilne pogodbe nista v sorodstvenem razmerju. Prodajalec sporne nepremičnine je socialno ogrožen, gmotno stanje obdarjenca pa je ugodno. Upravni organi so v skladu z določili ZUP dolžni zagotoviti, da stranke v postopku svojih pravic ne uveljavljajo v škodo drugega in tudi ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom. V obravnavani zadevi tega upravna enota ni storila, čeprav je očitno, da je pogodba navidezna in v škodo tožnikoma, ki sta prednostna upravičenca po zakonu, ter v škodo javne koristi, kot izhaja iz ZKZ. Stališče sodišča prve stopnje, da bi tožnika lahko sporno pogodbo izpodbijala v pravdi, nima niti dejanske niti pravne podlage.

Tožena stranka in državni pravobranilec na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov:

V obravnavani zadevi je treba presoditi, ali sta tožnika upravičena predlagati obnovo upravnega postopka za odobritev darilne pogodbe, s katero je med darovalcem M.Š. in obdarjencem M.K. prišlo do prenosa lastninske pravice na kmetijskem zemljišču parc. št. 680/3 k.o. M.

Tožnika predlagata obnovo po 9. točki 249. člena ZUP/86. Po navedeni točki se dovoli obnova postopka, ki je končan z odločbo, zoper katero ni rednega pravnega sredstva (odločba dokončna v upravnem postopku), če osebi, ki bi bila morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni bila dana možnost udeležbe. Pri presoji pogoja, ali je predlog za obnovo postopka podala upravičena oseba, se v primeru obnovitvenega razloga iz 9. točke 249. člena ZUP/86 šteje, da je ta pogoj podan, če je predlagatelj oseba, ki je imela pravico udeleževati se upravnega postopka, pa dejansko ni sodelovala v postopku, ker ji takšna možnost ni bila dana. Po 49. členu ZUP/86 je stranka tista oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Ker tožnika nista ne stranki, na zahtevo katerih se je uvedel postopek, ki je predmet predlagane obnove, niti stranki, zoper kateri je tekel ta postopek, je treba presoditi, ali bi morala imeti takšen položaj zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi. Po presoji pritožbenega sodišča je pri tem treba izhajati iz določb ZKZ, ki glede prometa s kmetijskimi zemljišči določa, kdo ima kakšno pravico, kakšno obveznost ali kakšno neposredno pravno korist. Promet s kmetijskimi zemljišči je bil urejen v III. poglavju ZKZ, to je od vključno 17. do 25. člena ZKZ. Kdo sto stranke v postopku odobritve pravnega posla, je bilo določeno v 2. odstavku 20. člena ZKZ.

Med upravnim sporom je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo U-I-266/98 z dne 28.2.2002, objavljeno v Uradnem listu RS, št.

27/2002, razveljavilo poglavje "III. Promet s kmetijskimi zemljišči" (členi 17. do 25.) ZKZ. Odločilo je, da razveljavitev začne učinkovati po preteku enega leta od dneva objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Navedena odločba je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije dne 28.3.2002. V enoletnem roku, do 28.3.2003, niso bile sprejete ustrezne spremembe oziroma dopolnitve ZKZ, zato je z 28.3.2003 celotno III. poglavje ZKZ s členi od vključno 17. do vključno 25. nehalo veljati. Po 44. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 in 64/2001, v nadaljevanju ZUstS), se del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

Ker v obravnavani zadevi o dovolitvi obnove še ni bilo pravnomočno odločeno, pri presoji zakonitosti v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe pa so bile uporabljene določbe ZKZ, ki so bile z navedeno odločbo ustavnega sodišča razveljavljene, je pritožbeno sodišče v zvezi s 44. členom ZUstS na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke. Tožena stranka bo ob ponovnem odločanju morala upoštevati določbe ZKZ-B (Uradni list RS, št. 36/2003), ki v 5. členu določa, da se postopki za odobritev pravnega posla, začeti pred uveljavitvijo ZKZ-B, zaključijo v skladu z ZKZ-B.