VSRS Sodba I Up 772/2004

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 19.9.2002, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Davčne uprave, Davčnega urada M., Izpostave M. z dne 1.4.1998. Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ po uradni dolžnosti dovolil obnovo postopka za odmero davka od dohodka iz dejavnosti za leto 1995.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe soglaša z razlogi v odločbi tožene stranke in se sklicuje na 2. odstavek 67. člena ZUS. Soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 1. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) in da je imel upravni organ, glede na podatke upravnega spisa, dejansko in pravno podlago za obnovo postopka. V postopku, ko gre za preizkus odločbe upravnega organa, s katero je bila uvedena obnova postopka po uradni dolžnosti, so se glede na določbe ZUP/86 presojale okoliščine, zaradi katerih je bila uvedena obnova postopka.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbi, podrejeno pa da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje se sklicuje na stečajni postopek, ki nima z davčno zadevo tožnika nobene zveze. Ugotovljena dejstva ne predstavljajo takšne novote, ki bi dovoljevale obnovo postopka. Izpis iz izvenbilančnega dnevnika družbe Z. ne more biti podlaga za knjiženje. Ni mu bila dana možnost, da se izjavi in izpodbija dokaze, na podlagi katerih je bila uvedena obnova postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 250. člena ZUP/86 lahko obnovo upravnega postopka uvede po uradni dolžnosti organ, ki je izdal odločbo.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je v obravnavani zadevi z listinami, ki jih je predložil Davčni urad M. in ki so med predloženimi spisi, verjetno izkazana ugotovitev davčnega organa prve stopnje, da je tožnik izkazal premalo prihodkov v svojih davčnih napovedih za leta: 1993, 1994, 1995 in 1996. S tem pa je bil tudi po presoji pritožbenega sodišča verjetno izkazan obnovitveni razlog iz 1. točke 249. člena ZUP/86, ki je bil v tej zadevi podlaga za izdajo sklepa o obnovi postopka po uradni dolžnosti v skladu s 1. odstavkom 250. člena ZUP/86. To pa je pravilno presodilo tudi sodišče prve stopnje. V fazi predhodnega preizkusa formalnih pogojev za obnovo postopka se presoja le verjetna izkazanost okoliščin, na katere upravni organ opira svoj sklep za obnovo postopka. Ne presoja pa se v tej fazi utemeljenost konkretnih dejstev in okoliščin, ki bodo, če bo to v upravnem postopku tudi dokazano, vplivale na morebitno spremembo odločb, zoper katere v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva. Postopek pa se bo lahko obnovil samo ob sodelovanju tožnika, za katerega pravice gre in ki bo imel v obnovljenem postopku tudi možnost dokazovati, da so bile njegove davčne napovedi za navedena leta pravilno sestavljene ter da ni podlage za povišanje davčne osnove, od katere so mu bili odmerjeni davki.

Ker je šlo za obnovo postopka po uradni dolžnosti, ni šlo za kršitev postopka, če dohodninski zavezanec oziroma tožnik v tej fazi upravnega postopka (dovolitve obnove) ni imel možnosti, da se izjavi o dejstvih, ki so bila odločilna za izdajo sklepa o obnovi postopka, niti da sodeluje v postopku. To možnost bo imel v obnovljenem postopku, ko se bo preizkušalo, ali je zatrjevani dejanski stan obnovitvenega razloga tudi v resnici podan. Takrat bo imel možnost, da ponudi dokaze za obrambo svojih pravic. Za odločitev v tem upravnem sporu tudi ni pravno pomembno, da blagajniški dnevnik družbe Z. d.o.o. iz Š. tožniku ni bil vročen. Prav tako na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati navedba sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, ki se nanaša na stečajno zadevo Z. d.o.o., saj je za presojo pogojev za obnovo postopka pomemben le blagajniški dnevnik družbe Z. d.o.o. oziroma v njem navedeni podatki.

Glede na določbo 324. člena ZUP bi se moralo sodišče prve stopnje v svoji sodbi sklicevati na določbe ZUP/86, saj gre za postopek, ki je bil ob uveljavitvi novega ZUP v teku, zato se bo moral končati po določbah ZUP/86. Ker pa se določbe ZUP (260. in 138. člen), na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, po vsebini ne razlikujejo od določb ZUP/86, ki se nanašajo na postopek obnove (249. člen) in na upravni postopek ob izdaji odločbe (135. člen), to kljub uporabi navedenega predpisa, ni vplivalo na drugačno odločitev pritožbenega sodišča v zadevi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.