324. člen ZUP

Sodišče sodi, da v obravnavani zadevi kršitev ni mogla vplivati na odločitev. Kot je bilo že pojasnjeno, namreč za tožnico niso sporna dejstva, katerim ugotavljanju je namenjena ustna obravnava, ampak uporaba predpisa. O uporabljeni pravni podlagi pa se je toženka pred izdajo izpodbijane odločbe lahko izrekla pisno. Med ugovore, ki zatrjujejo zmotno uporabo predpisa, sodi tudi tožničina trditev, da toženka ne bi smela slediti stališču Vrhovnega sodišča ampak bi morala od njega odstopiti. Navedeno ne drži. Po četrtem odstavku 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je namreč organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka

Sodišče meni, da se uporabljajo tudi za izredna pravna sredstva obravnavana po 1. 4. 2000, zoper pravnomočno končane denacionalizacijske zadeve, določbe novega ZUP.

Pravico udeležbe v upravnem postopku, ki je uveden na zahtevo drugega, imajo osebe, ki v tem postopku varujejo kakšno svojo pravico ali pravno korist. Podlaga za pridobitev lastninske pravice po 42. členu SPZ so samo konstitutivne sodne odločbe oz. odločbe državnega organa. Vendar ima v obravnavanem primeru navedena sodna odločba, ki je postala pravnomočna, kar ni sporno, konstitutivni učinek, saj vzpostavlja drugačno lastninsko stanje, kot izhaja iz stanja v zemljiški knjigi (in ki je po citirani pravnomočni sodbi napačno) in se zgolj ne izreka o obstoju lastninske pravice, ki bi nastala na podlagi katerega od drugih načinov originarne pridobitve lastninske pravice.

Pri presoji pogoja, ali je predlog za obnovo postopka podala upravičena oseba, se v primeru obnovitvenega razloga iz 9. točke 249. člena ZUP (1986) šteje, da je ta pogoj podan, če je predlagatelj oseba, ki je imela pravico udeleževati se upravnega postopka, pa dejansko ni sodelovala v postopku, ker ji ni bila dana takšna možnost. Upravni organ prve stopnje pa sploh ni presojal, ali je predlagateljica obnove imela pravico udeležbe v postopku o tem, ali revidentka izpolnjuje z zakonom določene pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti.

Sklep o popravi pomote je samostojen procesni sklep, ki ga pristojni organ lahko izda kadarkoli po izdaji odločbe, ki jo je treba popraviti, torej ni treba niti, da je dokončna, lahko pa je celo pravnomočna. S sklepom o popravi pomote se odpravljajo pomote tehničnega značaja.

Ker v postopku presoje pravilnosti in zakonitosti sklepa, s katerim je bilo odločeno o predlogu za odlog izvršbe, ni mogoče izpodbijati pravilnosti in zakonitosti odločbe, ki naj bi se izvršila, Vrhovno sodišče ni presojalo revizijskih ugovorov, ki se nanašajo na zakonitost in pravilnost odločbe urbanističnega inšpektorja, ki se izvršuje.

Po četrtem odstavku 263. člena ZUP se obnova ne more več predlagati in tudi ne začeti po uradni dolžnosti po preteku petih let od vročitve odločbe stranki. Glede na prehodno določbo 324. člena ZUP se je sicer v obravnavani zadevi uporabljal ZUP(1986), ki pa je v tretjem odstavku 252. člena vseboval smiselno popolnoma enako določbo. Navedeni rok pa se v obeh določbah nanaša izključno na začetek uvedbe postopka za obnovo, ne pa tudi, da mora pristojni organ v tem roku izdati odločbo v obnovljenem postopku.

Če je bil postopek uveden na zahtevo stranke, pa stranka umakne svoj zahtevek, izda organ, ki vodi postopek, sklep, da se postopek ustavi.

Ker je poziv za dopolnitev zahteve za izdajo lokacijskega dovoljenja vseboval rok in opozorilo, da bo zahtevek zavržen kot nepopoln, če ne bo v roku dopolnjen, bi moral organ po določbi 1. odstavka 87. člena ZUP (1986) takoj odrediti obvezno osebno vročitev. Ta kršitev pa ni vplivala na pravilno in zakonito odločitev upravnega organa, saj gre za objekt, za katerega je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele, pritožnika pa sta navajala, da tega ne moreta pridobiti zaradi nepripravljenosti soseda na pogovor.

Določba 324. člena ZUP določa le, za katere primere se še uporablja ZUP 1986, to pa so le tisti primeri, glede katerih je bila že vložena zahteva ali pravno sredstvo pred uveljavitvijo ZUP. Ta določba po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da se po ZUP 1986 končajo le postopki, kjer so bile zahteve strank za začetek postopka ali druge njihove zahteve, ki pomenijo začetek postopka ali pravna sredstva, med katere zakon šteje tudi izredna pravna sredstva, vložena pred uveljavitvijo ZUP. ZUP je začel veljati 1. aprila 2000. Obravnavana zahteva oziroma predlog za izredno pravno sredstvo pa je bila vložena 19.9.2002, torej po uveljavitvi ZUP. Zato se za odločanje o tej zahtevi ne more uporabljati ZUP 1986, temveč ZUP, ki pa izrednega pravnega sredstva razveljavitve oziroma spremembe pravnomočne odločbe s privolitvijo ali na zahtevo stranke ne pozna.

Če za zemljišče, ki je predmet vračanja, ni izkazano, da bi bil na njem zgrajen objekt oziroma da bi bilo funkcionalno zemljišče k objektu ne obstojijo ovire za njegovo vračanje v naravi niti iz 19. niti iz 32. člena ZDen.

Postopek, končan z dokončnim upravnim aktom, je dopustno obnoviti le iz razlogov, ki so taksativno navedeni v ZUP. Med njimi pa nista navedena odločba Ustavnega sodišča in tudi ne drugačna razlaga materialnega prava od tiste, kot je veljala v prejšnjem postopku. Predlog za obnovo postopka, vložen po poteku 3-letnega objektivnega roka, se zavrže kot prepozen.

S potekom absolutnega zastaralnega roka preneha le pravica zahtevati izpolnitev obveznosti.

Za presojo zakonitosti odločbe je pomembno pravno in dejansko stanje v času njene izdaje.

Glede na izrecno določbo 324. člena ZUP, vložitev pravnega sredstva, ki ga novi ZUP ne predvideva, ni utemeljena.

Uporaba izrednega pravnega sredstva - izreka ničnosti odločbe - že po naravi stvari ni vezana na nobeno časovno omejitev, niti ni z ZDen izključena.

Glede na izrecno določbo 324. člena ZUP, vložitev pravnega sredstva, ki ga novi ZUP ne predvideva, ni bila utemeljena.

Zaradi učinkovitosti izvedbe inšpekcijskega nadzora je treba določbo 2. odstavka 14. člena Pravilnika o metodah razlagati, da zapisnik podpiše bodisi predstavnik organizacije, kateri se surovina nahaja, pri kateri je narejen inšpekcijski pregled, bodisi lastnik te surovine. Četudi v predmetnem sporu ni vpletenega subjekta iz druge države članice Evropske unije, zaradi česar bi nedvomno bil podan mednarodni (čezmejni) učinek, ki načeloma lahko povzroči obveznost uporabe prava Evropske unije, je sodišče vendarle tudi koncept tovrstne ureditve v pravu Evropske unije upoštevalo pri razlagi Pravilnika o metodah. Po sodbi Evropskega sodišča pravice v upravnem sporu z mednarodnim elementom, v katerem nacionalno sodišče presoja zakonitost upravnega akta, ki je bil izdan pred vstopom države v Evropsko unijo, mora upoštevati pravo Evropske unije, če gre za uporabo določbe iz temeljne pogodbe o Evropski skupnosti. Pravica, ki jo uveljavlja tožnik v tem upravnem sporu, ne izvira iz temeljne pogodbe o Evropski uniji. Pravica do navzočnosti lastnika surovine pri postopku vzorčenja prehrambene surovine tudi ne izhaja iz sekundarnega pravnega vira Evropske unije. Drugi princip reševanja vprašan

O obnovi postopka odloča tisti organ, ki je izdal odločbo, na katero se predlog za obnovo postopka nanaša.

Ker je z določbo 324. člena ZUP določeno, da se zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi tega zakona v teku, končajo po določbah ZUP/86, določbe 2. odstavka 263. člena ZUP v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti. Izrecne določbe, da je na enomesečni rok iz 1. odstavka 252. člena ZUP/86 vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti, pa ZUP/86 ni vseboval.