VSRS Sklep I Up 294/2000

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 930/98-10 z dne 10.2.2000, se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97) ugodilo tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 24.11.1997, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo tržne inšpektorice Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enota N.m. z dne 27.10.1997. S to odločbo je tržna inšpektorica tožniku prepovedala opravljati obrtno dejavnost splošna zidarska dela, ker nima ustreznega dovoljenja za opravljanje te dejavnosti v smislu 6. odstavka 4. člena v povezavi s 75. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, Uradni list RS, št. 30/93 in 29/94).

Sodišče prve stopnje je odločbo tožene stranke odpravilo in svojo odločitev enako kot tožena stranka in prvostopni upravni organ oprlo na 1. odstavek 15. člena Zakona o tržni inšpekciji (ZTI, Uradni list RS, št. 20/97). Po tej določbi lahko tržni inšpektor prepove opravljanje dejavnosti osebi, ki za to nima predpisanega dovoljenja oziroma odločbe pristojnega upravnega organa o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za opravljanje te dejavnosti oziroma če prekoračuje dovoljeno dejavnost. Sodišče prve stopnje pa je menilo, da iz upravnih spisov ni mogoče z gotovostjo skleniti, da je tožeča stranka v obravnavanem primeru opravljala pridobitno dejavnost, saj ni bilo razčiščeno vprašanje, ki ga tožeča stranka ponavlja v pritožbi in v tožbi, namreč, ali je šlo za enkratno uslugo prijatelju, za katero tožeča stranka ne bi zahtevala plačila. Sodišče prve stopnje je zato zadevo vrnilo v ponoven postopek toženi stranki in naložilo, da bo treba, glede na to, da je v takšnih primerih dokazno breme ugotavljanja opravljanja dejavnosti na upravnem organu, opraviti ogled na lokacijah, na katerih naj bi tožnik opravljal dejavnost, pridobiti izjave vseh investitorjev, med drugim tudi izjavo investitorja na objektu, na katerem je bil opravljen inšpekcijski pregled. Na podlagi tako pridobljenih podatkov, zlasti o pogostosti opravljanja posameznih del za plačilo, bo mogoče zaključiti, ali je mogoče očitati tožeči stranki opravljanje dejavnosti.

Tožena stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledične zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da na podlagi enega inšpekcijskega pregleda na eni lokaciji ni mogoče zaključiti, da tožeča stranka opravlja splošna zidarska dela. Tožena stranka meni, da je obravnavani inšpekcijski pregled zadostoval, da je dejansko stanje popolno ugotovljeno. Ta pregled je bil opravljen na podlagi anonimne prijave Davčni upravi Republike Slovenije, ki je prijavo odstopila tržnemu inšpektoratu. Ugotovljeni so bili vsi bistveni podatki, in sicer ime in priimek osebe, ki je opravljala dejavnost,ter njen naslov, z neposredno zaznavo pravno pomembnih dejstev pa je uradna oseba ugotovila, da stranka opravlja splošna zidarska dela - fino ometavanje sten v garaži na S. ulici v N.m.

Trditev tožeče stranke, da je opravljala to dejavnost le pri prijatelju oziroma znancu, ne more vplivati na dejansko stanje. Tudi za opravljanje dejavnosti pri prijateljih in znancih je treba najprej pridobiti vsa predpisana dovoljenja. Splošna zidarska dela se vsakič opravljajo na drugi lokaciji. Če bi hotel inšpektor zadostiti zahtevam prvostopne sodbe, bi moral ugotavljati, ali tožeča stranka opravlja to dejavnost na več lokacijah, preden bi smel izreči ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti, če se ta opravlja brez potrebnih dovoljenj. To pa bi bilo izvedljivo edino tako, da bi tožnika zasledoval. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožnikovo tožbo, podrejeno pa, da razveljavi prvostopno sodbo ter zadevo vrne v novo sojenje.

Tožnik na pritožbo ni odgovoril.

Pritožba je utemeljena.

Po 78. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) je zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami 77. člena ZUP/86, javna listina. Kot tak je dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni. Možno je sicer dokazovati nepravilnosti v zapisniku v smislu 2. odstavka 78. člena ZUP/86 v skladu z določbo 164. člena ZUP/86, vendar je v tem primeru breme dokazovanja na tistem, ki meni, da tisto, kar se v listini potrjuje, ni resnično.

Iz obrazložitve odločbe upravnega organa prve stopnje in odločbe tožene stranke izhaja, da sta upravna organa oprla svojo odločitev na zapisnik o inšpekcijskem ogledu z dne 24.10.1997. Ta zapisnik je tudi po presoji pritožbenega sodišča javna listina, saj sta ga po tem, ko jima je bil prebran, brez pripomb podpisala tudi tožnik in njegov sodelavec P.B. Zato se tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru v tem zapisniku ugotovljena dejstva štejejo za dokazana. Iz zapisnika pa izhaja, da je tržna inšpektorica zalotila tožnika in njegovega sodelavca pri ometavanju notranjega dela garaže na S. ulici. Tožnik je na zapisnik izjavil, da naročniku del sam zaračuna 700 SIT na uro, njegov sodelavec B. pa 400 SIT na uro; da bo delo trajalo približno 8 ur; imena lastnika garaže - naročnika del - pa ni hotel povedati. Povedal je tudi, da za opravljanje zidarskih del nima ustreznega dovoljenja.

Po presoji pritožbenega sodišča je glede na navedeno tržna inšpektorica na podlagi izjav samega tožnik pravilno in popolno ugotovila dejansko stanje v obravnavani zadevi in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila materialne predpise ter tožniku na podlagi 1. odstavka 15. člena ZTI utemeljeno prepovedala opravljati zidarsko dejavnost.

Pritožbeno sodišče se tudi ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da na podlagi enega pregleda ni mogoče ugotoviti, ali opravlja določena oseba dejavnost brez dovoljenja. Če namreč inšpektor zaloti osebo pri opravljanju določene dejavnosti tretji osebi in če ugotovi, da izvajalec dejavnost opravlja za plačilo in brez potrebnih dovoljenj, še zlasti, če izvajalec to sam izjavi na zapisnik, je po mnenju pritožbenega sodišča s tem podan dokaz, da opravlja pridobitno dejavnost brez predpisanih dovoljenj, in so zato izpolnjeni pogoji za izrek prepovedi opravljanja dejavnosti po 1. odstavku 15. člena ZTI.

Glede na navedeno je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče z izpodbijano sodbo bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu (2. odstavek 72. člena ZUS), ker je glede odločilnih dejstev (opravljanje dejavnosti brez dovoljenja) nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini obravnavanega zapisnika in med samim zapisnikom. To pa je bistvena kršitev pravil postopka po 3. odstavku 72. člena ZUS v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se po 1. odstavku 16. člena ZUS v upravnem sporu primerno uporablja glede vprašanj postopka, ki v ZUS niso urejena.

Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi tožene stranke ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje ter mu zadevo vrnilo v nov postopek.