78. člen ZUP

Ker tožnik v času nadzora in vse do izdaje izpodbijane odločbe delavca A. A. v sistem socialnega zavarovanja ni prijavil s popolno vlogo, s čimer bi izpolnil še drugi pogoj po 1. alineji prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 (poleg sklenjene pogodbe o zaposlitvi), je prvostopenjski organ pravilno ugotovil obstoj dela na črno pri tem delavcu. Prijava v socialno zavarovanje je bila nato urejena 10. 9. 2020.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja iz vsebine obdolžilnega predloga ter zapisnika o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo z dne 20. 1. 2023 (priloga A1 spisa), iz katerega izhaja, da je obdolžencu naprava za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v slini pokazala pozitiven rezultat, da obdolženi zapisnika ni podpisal, da mu je bil odrejen strokovni pregled ter da je obdolženi odrejen strokovni pregled odklonil, čeprav je bil opozorjen na posledice odklonitve. Potrditi je namreč zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru izpostavljeni zapisnik z dne 20. 1. 2023 ni očitno nezakonit. Preverjanje psihofizičnih sposobnosti udeležencev v cestnem prometu, kar je ena izmed bistvenih predpostavk za varno udeležbo v prometu, pa še ni postopek o prekršku, zato policisti tudi niso dolžni preizkušancem dajati nikakršnih pravnih poukov o njihovih pr

Prekrškovni organ lahko storilca ustno obvesti o prekršku in o njegovih pravicah (drugi odstavek 55. člena ZP-1). Vendar ima storilec pravico, da se mu zagotovi možnost in primeren čas za pripravo obrambe (29. člen Ustave), zato mu mora prekrškovni organ omogočiti, da izjavo poda v roku petih dni, razen če jo sam želi podati takoj, kar mora biti označeno v izjavi. Dejstvo, da je izjavo podal takoj, pa mu ne preprečuje, da je ne bi v roku petih dni dopolnil.

Po mnenju sodišča sta ZVZD-1 in ZPacP zakona, ki obravnavata različno materijo. ZVZD-1 glede na določbo 1. člena določa pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. ZPacP pa glede na določbo 1. člena določa pravice, ki jih ima pacient kot uporabnik zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih zdravstvenih storitev, postopke za uveljavljanje teh pravic, kadar so kršene, in s temi pravicami povezane dolžnosti. Delavec in delodajalec imata v skladu z določbo prvega odstavka 17. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev pravico zahtevati presojo ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju po opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu. V obravnavani zadevi pa ni šlo za takšen primer, marveč za varstvo pacientovih pravic, kot so navedene v 5. členu ZPacP. V predmetni zadevi gre za kršitev pacientovih pravic s strani izvajalca zdravstvenih storitev. Konkretno je šlo za kršitev dolžnega ravnanja izvajalca zdravstvenih storitev, ki predlagatelju ni pojasnil splošnih informacij in splošnih zahtev o tem, kakšni vrstni red pregledov zaht

Med tem ko tožena stranka lahko uporabi t.i. diskrecijsko oziroma suverenostno klavzulo iz člena 17(1) Dublin III uredbe tako, da obravnava prošnjo, tudi če tako obravnavanje ni njena pristojnost in je to v skladu z interesi in pravicami prosilca, pa po drugi strani tožena stranka ne sme začeti obravnavati prošnje v smislu člena 2(d) Dublin III uredbe, četudi morebiti v povezavi z določilom 17(1) člena Dublin III uredbe, če je to v nasprotju s pravico prosilca iz Dublin III uredbe in če v komunikaciji med pristojnima organoma držav, ki ju veže Dublin III uredba dejstva glede pristojnosti za odločanje o prošnji niso bila celovito razjasnjena. Tožena stranka je informacije, ki jih je sama povzela in uporabila v odločbi, v dokazno oceno vključila selektivno, saj je v drugem delu sklepa o dokazni oceni, kjer govori o splošni neverodostojnosti, upoštevala zlasti notranjo nekonsistentnost glede kraja in časa usmrtitve očeta in strica, ne pa tudi zunanje konsistentnosti. Sodišče bi lahko sledilo dokazni oceni tožene stranke, če bi iz zapisnika izhajalo, da je bil zapisnik prosilcu na koncu tudi dejansko prebran, kot to zahteva 1. odstavek 78. člena ZUP. To pa iz zapisnika n

Tožnik je bil navzoč pri uradnem dejanju, ko je bil sestavljen zapisnik. Ta je bil sestavljen v skladu z določbami 77. in 78. člena ZUP in nanj ob zaključku ni bilo pripomb. Zato je pravilna odločitev upravnega organa, da se zahtevana poprava zapisnika ne dovoli.

Zapisnik je dokaz o poteku in vsebini dejanj postopka in danih izjav, razen tistih delov, h katerim je dal zaslišanec pripombo, da niso pravilno sestavljeni. Sama odklonitev podpisa zapisnika na dokazno vrednost zapisnika ne vpliva (tretji odstavek 79. člena ZUP). Tožnik pa tudi s konkretnimi navedbami ni izpodbijal nobenega dela zapisnika, pač pa so vse pripombe splošne ter ne omogočajo vsebinske obravnave in presoje. Takih pripomb zato ni mogoče šteti kot pripomb v smislu določbe prvega odstavka 80. člena ZUP.

Zapisnik o ustni obravnavi in izjavi strank z dne 20. 6. 2014, ki je del upravnega spisa zadeve, po vsebini ne predstavlja zapisnika o ustni obravnavi. Predloženi zapisnik namreč ne obsega natančnega in kratkega poteka ter vsebine v postopku opravljenega dejanja in danih izjav, saj je v njem navedeno le, kaj je bilo dogovorjeno, ne izhaja pa iz tega zapisnika, da bi bilo tožnici omogočeno, da se seznani s konkretnimi ugotovitvami toženke glede očitanih ji kršitev v zvezi z vodenjem dnevnikov izvajanja pomoči na domu. S predloženim zapisnikom torej toženka ni dokazala, da je tožnici omogočila učinkovito varstvo njenih pravic v tem postopku.

Zaslišanje priče policistke, ki je odkrila prekršek, ne pomeni, da je v postopku sodelovala uradna oseba, ki bi morala biti izločena.

Ker tožnik v tožbi ne izpodbija, da zapisnik o inšpekcijskem pregledu ni sestavljen v skladu z določbami ZUP, ga je treba v skladu z določbo prvega odstavka 80. člena ZUP šteti kot javno listino, ki dokazuje potek in vsebino dejanj v postopku in vsebino danih izjav, torej je treba v obravnavanem primeru šteti, da je tožnik podal izjavo, kot je navedena v zapisniku, in v kateri je navedel dejstva v zvezi z gradnjo spornega objekta.

Iz upravnega spisa izhaja, da zapisnik o ogledu ni bil zaključen v navzočnosti tožeče stranke in je bil, kot izhaja iz samega zapisnika, zaključen kasneje na upravnem organu, naknadno vložen ugovor zoper zapisnik pa se kot prepozen ni upošteval.

Upravni organ bi moral tožeči stranki, glede na to, da je izjavila, da bo podala na zapisnik pripombe pisno, po tem ko je bil zapisnik zaključen (ta ni bil zaključen v navzočnosti tožnice, ampak kasneje na sedežu upravnega organa), le-tega vročiti in ji določiti rok za pripombe. Ker tega ni storil in je bila izpodbijana odločba izdana preden je tožnica podala pripombe na zapisnik, so ji bile kršene njene procesne pravice.

S potekom roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine poteče tudi rok za uveljavljanje zmanjšanja osnove za dohodnino. Po že ustaljeni upravnosodni praksi dokončnost oziroma pravnomočnost odločbe o odmeri davka iz dejavnosti ni pogoj za vštevanje dobička, doseženega z opravljanjem dejavnosti, v odmerno osnovo za dohodnino.

Pri izdaji izpodbijane določbe so bila bistveno kršena pravila postopka, saj stranki ni bila omogočena aktivna udeležba: čeprav je bil opravljen ogled, tožnica nanj ni bila vabljena, upravni organ ni opravil ustne obravnave, o opravljenem ogledu pa tudi ni bil sestavljen zapisnik.

Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora je bilo treba ugotavljati, ali je bila obdelava osebnih podatkov zakonita po stanju na dan opravljanja inšpekcijskega nadzora, ko je veljal ZVOP-1, ne pa po stanjih v času pred 1. 1. 2005, to je v času veljavnosti prej veljavnih zakonov o varstvu osebnih podatkov. Na dan inšpekcijskega nadzora je bila ključna privolitev posameznika, ki je bila lahko podana tudi zgolj ustno ali z drugim konkludentnim dejanjem. Glede na določilo 10. in 6. člena ZVOP-1, ko zadostuje za vpis v članstvo že zgolj ustno izražena želja, zakonitosti obdelave osebnih podatkov posameznika ni mogoče ugotavljati drugače, kot le z zaslišanjem tega posameznika. Vsak sodni postopek predstavlja zaključeno celoto in če se dokaz iz drugega sodnega postopka uporabi hkrati kot dokaz v nekem povsem drugem upravnem postopku, je treba pred izdajo upravne odločbe stranko v upravnem postopku s tem dokazom seznaniti, če (želi) upravni organ na njem utemelji(ti) svojo odločbo. ZUP ima v členih od 181 do 187 zelo podrobna določila o zaslišanju prič. Zasliševanje prič po telefonu pa ni v skladu z ZUP. V skladu s 1. odstavkom 74. člena ZUP se o ustni obravnavi, o ustnih izjavah

Ker tožnik v tožbi ne izpodbija, da zapisnik ni sestavljen v skladu s 1. odstavkom 78. člena ZUP, je treba v obravnavanem primeru šteti, da je tožnik podal izjavo, kot je navedena v zapisniku, in v kateri je navedel dejstva v zvezi z gradnjo spornega objekta.

Nepravilno izveden postopek preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ima lahko za posledico le nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki je sestavljen v skladu z ZUP, je javna listina in pomeni dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim so bile dane pripombe, da niso pravilno sestavljeni.

Glede na to, da sta upravnemu spisu priložena dva izvoda zapisnika, od katerih je eden žigosan z žigom tožnice, sodišče nima podlage za dvom v ugotovitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je bil izvod tega zapisnika vročen tožnici, ki nanj ni podala pripomb. Po presoji sodišča je bil torej predstavnik tožnice na ustrezen način, prek vsebine zapisnika, seznanjen z dejstvi in okoliščinami, na katere je tožena stranka oprla svojo odločitev in zato ni prišlo do zatrjevane kršitve načela zaslišanja stranke. Sodišče sicer ugotavlja, da zapisnika ni podpisal predstavnik tožnice, kar je kršitev 1. odstavka 78. člena ZUP, ki določa, da zapisnik podpiše tisti, ki je sodeloval pri dejanju. Vendar pa sodišče ocenjuje, da ta pomanjkljivost ni taka, da bi lahko vplivala na zakonitost postopka, še posebej, ker je zapisnik žigosan z žigom tožnice, do česar ne bi moglo priti, če predstavnik tožnice ne bi bil navzoč pri sestavi zapisnika, oziroma proti volji tega predstavnika.

Tožnik v tožbi ugovarja, da je prišlo do bistvenih kršitev določb postopka, ugovarja tudi poteku zaslišanja z dne 11. 11. 2004. Iz spisa izhaja, da je očitno prišlo do napake pri zapisu datuma zaslišanja, kar je uradna oseba kasneje popravila, vendar o tem ni obvestila svetovalke za begunce. Iz zapisnika tudi izhaja, da je bila svetovalka za begunce na koncu pozvana, če ima na koncu še kaj dodati in je odgovorila, da je želela med postopkom postavljati podvprašanja, česar uradna oseba ni dovolila. Uradna oseba je sestavila tudi uradni zaznamek, iz katerega izhaja, da je svetovalka za begunce zahtevala, da se napišejo določena podvprašanja, za katera je uradna oseba menila, da jih ni potrebno pisati, ker nikakor ne vplivajo na vsebino samega zapisnika. Iz upravnega spisa je tako mogoče ugotoviti, da pripombe pooblaščenke za begunce niso vpisane v zapisniku, zato se ne more oceniti ali gre za motenje dela oziroma motenje poteka zaslišanja ali ne. Določila ZUP (v zvezi z 23. členom ZAzil) nimajo posebnih določil glede sestave zapisnika pri izjavi stranke (188. člen ZUP). Pri sestavi zapisnika pa je zato potrebno slediti določilom 74. do 81. člena ZUP. Zapisnik mora obsegati natančn

Med odhodke davčnega zavezanca štejejo samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja te dejavnosti oz. samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov. Pravilnik o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca v 2. členu določa, da za davčno nepriznane štejejo tisti, ki ne pripomorejo k poslovanju, ker so nepotrebni ali neupravičeni oz. odhodki, ki niso običajni za poslovanje. Tako se izkaže, da stroške amortizacije in drugi stroški, ki se nanašajo na sporno plovilo, tudi na novo navedeni pravni podlagi niso davčno priznani odhodki, saj tožeča stranka kot ugotovljeno ni dokazala, da je navedena osnovna sredstva uporabljala pri opravljanju svoje dejavnosti. Ob tem sodišče poudarja, da iz podatkov upravnega spisa izhaja, da tožeča stranka s pomočjo omenjenega plovila ni ustvarila nobenega prihodka, poleg tega pa je iz spisnega lista za sporni čoln izdan v A dne 2. 7. 1999, kot namen uporabe čolna navedeno: osebni namen. Uradni zaznamek pa je bil sestavljen dne 27. 7. 2001, v katerem je opisan sam postopek komuniciranja med inšpekcijskim pregledom in ima podlago v 2. odstavku 74. člena ZUP ter predstavlja običaje