VSRS Sodba U 183/95-6

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije z dne 10.01.1995.

Tožniki so 20.10.1993 vložili pri geodetski upravi predlog za obnovo postopka po 9. točki 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ker jim ni bila dana možnost udeležbe v postopku delitve mejne parcele št. 3286/1 in nastanku nove parc. št. 3286/4 v izmeri 92 m2. Ta nova parcela naj bi večinoma nastala iz njihove mejne parc. št. 3285/4 iste k.o. z odločbo 1/88 geodetske uprave z dne 26.12.1987. Geodetska uprava je z dopisom z dne 03.02.1994 odgovorila, da je bila na območju opravljena prva parcelacija dne 26.11.1984 ter da je bila ponovna meritev po izgradnji cest in komunalnih vodov konec leta 1987 in ob tej meritvi je nastala parc. št. 3286/4 iz parc.št. 3286/1 Sklada stavbnih zemljišč in ne iz parcele tožnikov št. 3285/4, zato ni razlogov za obnovo postopka. Proti temu dopisu organa prve stopnje so tožniki vložili pritožbo dne 20.02.1994.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo in zavrgla predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo geodetske uprave z dne 26.12.1987 za parcelo št. 3286/1. V obrazložitvi te odločbe ugotavlja, da ni podan obnovitveni razlog iz 9. točke 249. člena ZUP in navaja, da je bil z odločbo geodetske uprave z dne 26.12.1987 končan postopek parcelacije na kompleksu zazidalnega načrta, ki je bil uveden na zahtevo Sklada stavbnih zemljišč občine. Med obravnavanimi parcelami je bila v tem postopku zajeta tudi parc. št. 3286/1 v izmeri 458 m2, ki je po zemljiškoknjižnih podatkih v času parcelacije dne 04.09.1987 in ob izdaji odločbe o parcelaciji dne 26.12.1987 bila v zemljiški knjigi vpisana kot družbena lastnina s pravico uporabe v korist Sklada stavbnih zemljišč Občine. Ker pritožniki v času parcelacije niso bili več lastniki te parcele, jih v postopek delitve te parcele ni bilo potrebno vabiti. Kot dejanski uživalci parcele niso imeli položaja stranke v tem postopku. Ker je bila meja med parcelama št. 3285/4 in št. 3286/1 predhodno določena v postopku parcelacije, končanem z odločbo Geodetske uprave z dne 19.04.1985, na podlagi prenosa zazidalnega načrta, pritožnikov tudi ni bilo treba vabiti kot mejaše v tem postopku. Neutemeljena je trditev tožnikov, da je parc št. 3286/4 v naravi vrinjena v njihovo parc. št. 3285/4. Iz grafične primerjave oblike in lege mejnih parcel št. 3285/4, 3286/4 in 3286/1 in njihove površinske primerjave na podlagi elaboratov geodetske izmere št. 32/85 in št. 1/88 je razvidno, da parc. št. 3286/4 ni nastala na račun morebitnega zmanjšanja površine oziroma morebitne spremenjene oblike parc. št. 3285/4. Tožena stranka še navaja, da je zaradi molka organa prve stopnje sama rešila stvar in zavrgla predlog za obnovo postopka zaradi neizpolnjevanja formalnih pogojev na podlagi 2. odstavka 246. in 2. odstavka 256. člena ZUP.

V tožbi tožniki navajajo, da se z odločitvijo tožene stranke ne strinjajo. Občina jim je pred leti odvzela veliko zemljišča za izgradnjo naselja. Zemljišče je bilo razparcelirano s fiksnimi mejniki, da je bilo za vsako hišo vse jasno, ob koncu gradnje pa je prišlo do spora zaradi parc. št. 3286/4, ki jo je hotel Sklad stavbnih zemljišč za svojo brez vednosti tožnikov. Na opozorilo, da je takšno ravnanje nezakonito, je bilo odvrnjeno, da je ta parcela nastala iz parc. št. 3286/1, ki je družbena lastnina. Pri pregledu zadeve je bilo ugotovljeno, da je nastala iz parc. št. 3286/1 v izmeri 458 m2 najprej novozgrajena hiša v izmeri 446 m2, pri čemer je ostalo le še 12 m2. S tem pa ni mogoče pokriti površine 92 m2 sporne parc. št. 3286/4, zato ni mogla nastati iz parc. št.3286/1, ki je v družbeni lasti, marveč izključno iz parc.št. 3285/4, ki je v lasti tožnikov. To potrjujejo tudi dejanske razmere, ker parc.št. 3286/4 ni drugega kot zverižen stožec, ki ga sploh ni mogoče uporabiti kot stavbno zemljišče. Objekti so namreč že zgrajeni, kot je bilo predvideno, zato bi moralo biti to zemljišče izročeno tožnikom v last v skladu z Zakonom o stavbnih zemljiščih. Da bi zavarovali svoje pravice so tožniki predlagali obnovo postopka o tem, kako je in čemu je nastala parcela, ki v naravi sploh ni kakorkoli omejena s fiksnimi mejniki. Tožniki poudarjajo, da so meje ostale take kot so bile določene pred začetkom gradnje. Parc. št. 3286/4, ki je dejansko vrinjena proti vsem pravilom stroke v parcelo 3285/4, praktično ne obstaja in jo je potrebno odpraviti. Parc. št. 3285/4 ni bila nikdar odvzeta za gradbene namene in je nemoteno ostala v rokah lastnikov, namenjena je bila prednostni gradnji solastnika, ki pri tej nameri še vedno vztraja. V take gradbene namene pa razen lastnika, glede na novo zakonodajo, itak nihče drug ne more posegati. Predlagajo, da sodišče tožbi v celoti ugodi, smiselno, da odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožba je utemeljena.

V tej zadevi tožena stranka tožnikom ni priznala položaja stranke v postopku parcelacije mejne parcele št. 3286/1, ki se je delila, z obrazložitvijo, da niso bili več lastniki te mejne parcele, pa tudi meja med to parcelo in mejno parcelo št. 3285/4 je bila določena že 19.04.1985. Tožniki ne trdijo, da bi bili lastniki deljene parc. št. 3286/1, zatrjujejo pa, da je bilo za gradnjo odvzeto zemljišče razparcelirano s fiksnimi mejniki in da je na tej parceli že novozgrajena hiša v izmeri 458 m2, pri čemer je ostalo le še 12 m2 ter da je bilo zato z delitvijo te parcele in nastankom nove parc. št. 3286/4 poseženo v njihovo mejno gradbeno parcelo št. 3285/4, ki jim ni bila nikoli odvzeta.

V postopku parcelacije parcele je mejni ugotovitveni postopek sestavni del tega postopka, zato se tožena stranka ne more sklicevati na prejšnjo parcelacijo z dne 19.04.1985. Po določbi 13. člena Zakona o zemljiškem katastru (ZZKat, Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86) se mejni ugotovitveni postopek izvede na kraju samem v sodelovanju s prizadetimi lastniki oziroma uporabniki, ki morajo biti povabljeni k sodelovanju. Prizadete stranke v takem postopku so torej vsi lastniki oziroma uporabniki zemljišč, ki mejijo na parcelo, ki se deli, kar je v skladu z 49. členom ZUP. Če so torej tožniki ali eden izmed njih lastniki mejne parcele št. 3285/4 ali pa jim je po prej veljavnih predpisih bila na njej priznana pravica uporabe, bi jim (oziroma tožniku, kateremu je bila pravica priznana) že iz tega razloga šel položaj stranke v tem postopku. Tožniki zgoraj navedeno smiselno zatrjujejo, vendar dejansko stanje o teh odločilnih dejanskih okoliščinah v postopku ni bilo razčiščeno, zato je sprejeta odločitev preuranjena. Izpodbijana odločba je torej nezakonita. Zato bo tožena stranka v skladu z izraženim pravnim mnenjem v tej sodbi in pripombami glede postopka morala ponovno odločiti o vloženi pritožbi tožnikov.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena v zvezi z 2. odstavkom 39. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS). V skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listne o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče ZUP in ZUS smiselno uporabilo kot predpisa Republike Slovenije.