VSRS Sklep X Ips 8/2009

Revizija se zavrže.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostave Center z dne 31. 3. 2008, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 16. 5. 2008, s katero je ta zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ zavrnil tožničino zahtevo za povrnitev vlaganj v denacionalizirano nepremičnino - poslovni prostor v izmeri 53,81 m2 v pritličju stavbe L.

2Zoper pravnomočno sodbo je tožnica po pooblaščencu dne 29. 12. 2008 na Vrhovno sodišče Republike Slovenije vložila revizijo.

3Revizija je prepozna.

4Zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (prvi odstavek 83. člena ZUS-1). Revizija se vloži pri upravnem sodišču v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotne stranke (88. člen ZUS-1).

5Revizija kot vloga, vezana na rok, je pravočasna, če je po prvem oziroma drugem odstavku 112. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, izročena v roku pristojnemu sodišču, in ne kateremukoli sodišču.

6Zakon določa tudi izjemo, in sicer določa, da se v primeru, če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika (osmi odstavek 112. člena ZPP). Po navedeni določbi bi se torej v primeru, ko je za stranko revizijo vložil pooblaščenec z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki je oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP (določba tretjega odstavka 86. člena ZPP se glede na določbo drugega odstavka 22. člena ZUS-1 v postopku v upravnem sporu ne uporablja), lahko štelo, da je revizija pravočasna, četudi bi prispela prepozno na pristojno sodišče, le v primeru, če bi se prepozna vložitev dala pripisati vlagateljevi očitni pomoti. Za takšno očitno pomoto pa ne gre, če je revizija naslovljena in vložena pri nepristojnem sodišču. Takšno stališče je Vrhovno sodišče sprejelo že v zadevah, II Ips 727/2005 z dne 6. 3. 2008, II Ips 446/2006 z dne 20. 9. 2007, II Ips 445/2003 z dne 30. 9. 2004 in II Ips 253/2003 z dne 19. 6. 2003.

7V obravnavani zadevi je bila sodba Upravnega sodišča RS v Ljubljani, zoper katero je bila vložena revizija, pooblaščencu tožnice (revidentki) vročena 29. 11. 2008. Revidentka je na Vrhovno sodišče v ponedeljek 29. 12. 2008 (zadnji dan tridesetdnevnega roka za vložitev revizije) priporočeno po pošti naslovila revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče prejelo 30. 12. 2008, to je dan po preteku tridesetdnevnega roka za vložitev revizije. Vrhovno sodišče je revizijo nato odstopilo upravnemu sodišču, ki jo je prejelo 5. 1. 2009. Iz navedenega izhaja, da je revidentka na zadnji dan tridesetdnevnega roka za vložitev revizije neposredno na Vrhovno sodišče naslovila in vložila revizijo, upravno sodišče pa jo je prejelo po izteku roka. Ker je bila v obravnavani zadevi revizija naslovljena na Vrhovno sodišče in pri njem tudi vložena, takšnega ravnanja ni mogoče opredeliti kot očitno pomoto. Revizija, ki je na pristojno upravno sodišče prispela po izteku roka za njeno vložitev, je zato prepozna.

8Glede na navedeno jo je revizijsko sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.