88. člen ZUS-1

Čeprav je Vrhovno sodišče pristojno za (vsebinsko) odločanje o reviziji, je po 88. členu ZUS-1 za vložitev revizije pristojno Upravno sodišče. Če je vloga, ki je vezana na rok, izročena in poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se na podlagi osmega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sicer izjemoma lahko šteje za pravočasno, če je nepravilno vložitev mogoče pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz drugega odstavka 22. člena ZUS-1, ali očitni pomoti vložnika.

V upravnem sporu mora (tudi) stranka, ki sama vloži revizijo, reviziji priložiti dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Če revizijo vloži oseba, ki ne izkaže, da izpolnjuje navedene pogoje, je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima. Četrti odstavek 83. člena ZUS-1 določa, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Ob tem gre pojasniti, da je postopek pred Vrhovnim sodiščem formaliziran. V tem postopku namreč sodelujejo le pravni strokovnjaki (osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom), zato je formalna zahteva po predložitvi pooblastila oziroma izkaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu le posledica instituta obveznega zastopanja po strokovno usposobljenem pooblaščencu.

Revizijo, ki jo je v revidentovem imenu vložila njegova pooblaščenka, bi bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njeni očitni pomoti. Očitna pomota se namreč lahko pripeti vsakomur, celo pravno kvalificiranemu vložniku. Vendar pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Ker je revizija v obravnavani zadevi na pristojno sodišče prispela po poteku roka za vložitev revizije, njene vložitve na nepristojno sodišče pa glede na navedeno ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, jo je sodnica poročevalka Vrhovnega sodišča na podlagi 89. člena ZUS-1 kot prepozno zavrgla.

Revizija zoper pravnomočno sodbo, ki jo v postopku sodnega varstva zoper odločbe Javne Agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence na podlagi ZPOmK-1 izda Vrhovno sodišče, ni dovoljena.

Če je revizija, ki jo vloži pooblaščenec odvetnik, naslovljena in vložena pri nepristojnem sodišču, takega ravnanja pooblaščenca ni mogoče šteti za očitno pomoto v smislu osmega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

Če je revizija, ki jo vloži pooblaščenec odvetnik, naslovljena in vložena pri nepristojnem sodišču, takega ravnanja pooblaščenca ni mogoče šteti za očitno pomoto v smislu osmega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

Zoper pravnomočno sodbo, ki jo izda Vrhovno sodišče po ZPOmK-1, revizija ni dopustna.

ZUS-1 dovolitev revizije ureja na drugačen način, kot je dovoljenost in dopustitev revizije urejena v ZPP, zato se v upravnem sporu ne uporabljajo določbe ZPP, ki urejajo postopek dopustitve revizije. Glede na navedeno predlog za dopustitev revizije v upravnem sporu ni dovoljen, zato ga je sodišče ob smiselni uporabi določb 89. člena ZUS-1 zavrglo. Po določbi osmega odstavka 112. člena ZPP bi se v primeru, ko je za stranko revizijo vložil pooblaščenec z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki je oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP (določba tretjega odstavka 86. člena ZPP se glede na določbo drugega odstavka 22. člena ZUS-1 v postopku v upravnem sporu ne uporablja), lahko štelo, da je revizija pravočasna, četudi bi prispela prepozno na pristojno sodišče, le v primeru, če bi se prepozna vložitev dala pripisati vlagateljevi očitni pomoti. Za takšno očitno pomoto pa ne gre, če je revizija naslovljena in vložena pri nepristojnem sodišču.

Po določbi osmega odstavka 112. člena ZPP bi se v primeru, ko za stranko revizijo vloži pooblaščenec z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki je oseba iz 3. odstavka 87. člena ZPP (določba 3. odstavka 86. člena ZPP se glede na določbo drugega odstavka 22. člena ZUS-1 v postopku v upravnem sporu ne uporablja), lahko štelo, da je revizija pravočasna, četudi bi prispela prepozno na pristojno sodišče, le v primeru, če bi se prepozna vložitev dala pripisati vlagateljevi očitni pomoti. Za takšno očitno pomoto pa ne gre, če je revizija naslovljena in vložena pri nepristojnem sodišču.