VSRS Sklep II Ips 680/2001

Revizija se zavrne.

Toženci so družbeniki - ustanovitelji družbe, ki pa je bila izbrisana iz sodnega registra po uradni dolžnosti. Dolg družbe do tožeče stranke iz naslova neporavnanih davčnih obveznosti iz seznama zaostalih obveznosti enak vtoževanemu znesku. Tožeča stranka je od tožencev zato vtoževala nerazdelno plačilo vtoževanega zneska.

Sodišče prve stopnje pa je tožbo zavrglo z obrazložitvijo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi. Dolg iz naslova neporavnanih davčnih obveznosti izbrisane družbe proti njenemu družbeniku se namreč obravnava v upravnem postopku. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev odločitev sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje pristojnemu sodišču. Zaradi neplačila davkov, ki jih je dolžna plačati izbrisana družba, je bila poskušana izterjava v upravnem postopku. Po četrtem odstavku 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur. l. RS št. 54/99, 110/99 - ZFPPod) se šteje, da so družbeniki družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra po uradni dolžnosti, dali izjavo z vsebino, določeno v prvem odstavku 394. člena Zakona o gospodarskih družbah, torej s prevzemom morebitnih obveznosti družbe. Za družbenike izbrisane družbe torej nastopi zakonska dolžnosti, da plačajo dolgove družbe, ne postanejo pa s tem tudi davčni zavezanci. Le zoper davčne zavezance lahko tožeča stranka uveljavlja plačilo dolgov po Zakonu o davčnem opstopku (Ur. l. RS št. 18/96-97/2001 - ZDavP). Obveznosti družbenikov izbrisane družbe, da plačajo njene obveznosti, je zato mogoče uveljavljati le v sodnem postopku.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 99), toženi stranki pa revizija ni bila vročena, ker ji zaradi zavrženja tožba ni bila vročena.

Revizija ni utemeljena.

Zakon o davčnem postopku v 13. členu ureja le situacijo v primeru smrti davčnega zavezanca, kar pa ne pomeni, da v primeru prenehanja pravne osebe postopka ni mogoče izpeljati. V petem odstavku 1. člena ZDavP je izrecno določeno, da se Zakon o upravnem postopku (ZUP)

uporablja glede vseh vprašanj postopka, razen tistih, ki so s tem zakonom drugače urejena. ZUP ureja tudi situacijo v primeru prenehanja pravne osebe (153. in 50. člen). Če stranka med postopkom umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), se po prvem odstavku 50. člena ZUP postopek nadaljuje, če gre za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike. To pomeni, da lahko davčni organ že začeti davčni postopek proti družbi po njenem izbrisu iz registra in ob pogojih iz prvega odstavka 50. člena ZUP v zvezi s petim odstavkom 1. člena ZDavP nadaljuje proti družbeniku, čeprav ta ni neposredni davčni zavezanec. Proti njemu lahko vodi tudi upravno izvršbo. To posredno izhaja tudi iz določbe drugega odstavka 87. člena ZDavP, po kateri se pri pravnih osebah dolg šteje za neizterljivega, če ga ni mogoče izterjati od njih niti iz jamstva in zavarovanja dolga ter od pravnega naslednika. Šele če upravna izvršba ne bi bila uspešna, bi lahko tožeča stranka ob pogojih iz 81. člena ZDavP in na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju vložila pri sodišču predlog za izvršbo s priloženim seznamom zaostalih obveznosti družbe in zatrjevala, da je terjatev prešla na družbenike na podlagi samega zakona.

V četrtem odstavku 27. člena ZFPPod je sicer določena zakonska fikcija, da so družbeniki v postopku izbrisane družbe podali izjavo o prevzemu obveznosti družbe v skladu s prvim odstavkom 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Vendar pa je sodna praksa zavzela stališče, da gre pri prevzemu obveznosti po 394. členu ZGD za singularno pravno nasledstvo družbenikov, ki se jih šteje glede samih prevzetih obveznosti za pravne naslednike izbrisane družbe. Prevzem obveznosti oziroma dolga tako po 394. členu ZGD kot po splošni določbi 346. člena Zakona o obligacijskih razmerjih pomeni, da novi dolžnik stopi v položaj prejšnjega dolžnika. Narava sporne terjatve se zaradi prevzema obveznosti ne spremeni, kar v obravnavanem primeru pomeni, da gre še vedno za davčno terjatev in s tem tudi za upravno stvar v smislu 2. člena ZUP.

Na pravilnost in zakonitost izopdbijane sodne odločitve tudi ne vpliva okoliščina, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije zadržalo izvrševanje zakonskih določb iz tretjega poglavja ZFPPod ter do svoje končne odločitve prekinilo vse pravdne in izvršilne pstopke, ki so bili začeti proti družbenikom družb, izbrisanih po zakonskih določbah navedenega poglavja in katerih temelj odgovornosti so določbe 27. člena ZFPPod. Pravdni postopki se namreč začnejo z vložitvijo tožbe, končajo pa s pravnomočnostjo sodne odločbe. Revizija je izredno pravno sredstvo, poteka izven faze rednega pravdnega postopka in zato prekinitev revizijskega postopka praviloma ne prihaja v poštev.

Določbe 27. člena ZFPPod so veljale ob sojenju pred sodiščem prve in druge stopnje in veljajo tudi danes. Njihova morebitna bodoča razveljavitev lahko začne učinkovati šele naslednji dan po objavi odločbe, učinkovala pa bo na razmerja, o katerih do tega dne še ne bo pravnomočno odločeno.

Revizijsko sodišče je po povedanem po določbi 384. člena v zvezi 378. členom ZPP revizijo tožeče stranke zavrnilo.