VSL Sklep V Cp 693/2026
ECLI:SI:VSLJ:2026:V.CP.693.2026Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–10▾
Jedro povzetek sodišča
Predlagatelj, ki od sodišča zahteva, da pridobi podatke o (domnevnih) bančnih računih nasprotne udeleženke v avstrijskih bankah, bi lahko svoje pravice zavaroval s stopničasto tožbo, zato je predlog za zavarovanje dokazov neutemeljen.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je 24. 2. 2025 s sklepom zavrnilo predlog za zavarovanje dokazov, s katerim je predlagatelj predlagal, da sodišče pridobi podatke o bančnih računih nasprotne udeleženke pri različnih avstrijskih bankah ter o vrednostnih papirjih pri Klirinško depotni družbi (v nadaljevanju KDD). Ta sklep je bil 1. 7. 2025 s sklepom naslovnega sodišča III Cp 1045/2025 razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo odločanje.
2Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po dopolnjenem postopku ponovno zavrnilo predlog za zavarovanje dokazov.
3Zoper sklep se pritožuje predlagatelj in med drugim navaja, da je sklep v nasprotju z napotki Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu III Cp 1045/2025. Že pritožbeno sodišče je pritrdilo predlagatelju, da je z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da utegne biti izvedba tega dokaza pozneje onemogočena ali bistveno otežena. Predlagatelj se je lahko upravičeno zanesel na stališče pritožbenega sodišča. Iz izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti, koliko znaša minimalni rok hrambe bančnih podatkov po avstrijskem pravu, pri čemer tudi glede tujega prava velja načelo iura novit curia. Predlagatelj umika predlog glede stanja vrednostnih papirjev nasprotne udeleženke v Avstriji oziroma pri KDD.
4Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.
5Pritožba ni utemeljena.
6Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da pritožnik izrecno navaja, da soglaša s stališči sodišča prve stopnje glede poizvedb o stanju vrednostnih papirjev, zato bo izpodbijani sklep preizkusilo le v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za pridobitev podatkov o bančnih računih pri avstrijskih bankah.
7Pritožnik pravilno poudarja, da mora predlagatelj zavarovanja dokazov v skladu z 266. členom Zakona o pravdnem postopku1 že v vlogi, s katero se zahteva zavarovanje dokazov, navesti dejstva, ki naj se dokažejo; dokaze, ki naj se izvedejo; in razloge, zaradi katerih misli, da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba težja. Vendar ti razlogi predlagatelju niso v korist, saj niti ne zatrjuje, da bi že v predlogu (ali pozneje v postopku, ko je sodišče prve stopnje po prvi razveljavitvi predlog vročilo v izjavo nasprotni udeleženki, ki je na predlog odgovorila, ta odgovor pa je bil nato vročen tudi predlagatelju v izjavo) navajal razloge o tem, da se dokaz pozneje ne bo mogel izvesti. Res je, da pravilo iura novit curia velja tudi za tuje pravo, vendar pa to pravilo (enako kot velja za domače pravo) ne odvezuje stranke, da poda ustrezne trditve, zato bi moral predlagatelj podati trditve o tem, koliko znaša minimalni rok hrambe bančnih podatkov po avstrijskem pravu. Predlagatelj, kot že povedano, trditev, zakaj meni, da se dokaz s poizvedbo pri avstrijski banki ne bo mogel pozneje izvesti, ni podal; v predlogu se je skliceval na slovensko zakonodajo, ki pa za avstrijske banke ni relevantna.
8Pritožba v zvezi s tem daje prevelik pomen razlogom naslovnega sodišča v razveljavitvenem sklepu III Cp 1045/2025 z dne 1. 7. 2025. Nosilna razloga citiranega sklepa za razveljavitev prvostopenjskega sklepa z dne 24. 2. 2025 sta bila: a) predlagatelj je predlagal poizvedbo pri avstrijskih bankah, za katere ne velja slovenski Zakon o bančništvu2, na katerega se je sklicevalo sodišče prve stopnje; in b) predlagatelj je predlagal poizvedbe pri KDD, ki ni banka, in o tem sklep sodišča prve stopnje ni imel razlogov. Razlogi pritožbenega sodišča glede verjetne izkazanosti nevarnosti, da dokaza pozneje ne bo mogoče izvesti, niso bili nosilni razlogi, temveč so bili dodani obiter dictum.
9Predvsem pa je sodišče prve stopnje v sedaj izpodbijanem sklepu za zavrnitev predloga navedlo bistvene nove razloge: da bi lahko predlagatelj zoper nasprotno udeleženko vložil stopničasto tožbo (182.a člen ZPP). Tega razloga za zavrnitev predloga pritožba ne izpodbija, sodišče druge stopnje pa ugotavlja, da je ta novi argument sodišča prve stopnje pravilen. Ker je že ta razlog zadoščal za zavrnitev predloga, se pritožbeno sodišče do drugih razlogov oziroma pogojev za dopustitev zavarovanja dokazov ni bilo dolžno opredeljevati (prvi odstavek 360. člena ZPP).
10Ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo ne izrecno uveljavljanih ne uradoma upoštevnih (drugi dostavek 350. člena ZPP) kršitev, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
1 Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
2 Uradni list RS, št. 92/2021 in nadaljnji, v nadaljevanju ZBan-3.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 1. 9. 2026Nazaj na vrh ↑