VDSS Sklep Psp 34/2026

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za obnovo postopka, pravnomočno končanega s sodbo V Ps 1103/2018 z dne 16. 12. 2019 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 136/2020 z dne 16. 9. 2020.

2Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pri tem navaja, da predlog za obnovo postopka lahko vloži tudi sama stranka neposredno in ne samo po odvetniku, kot je to obrazložilo sodišče prve stopnje. Sodišče ga tudi ni opozorilo na formalno pomanjkljivost vloženega predloga za obnovo postopka. Zavrženje predloga za obnovo postopka pomeni prekomeren poseg v pravico do sodnega varstva. Sklicuje se tudi na določbo 12. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)¹, ki se nanaša na pomoč prava nevešči stranki. Omenja tudi odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-736/04-19 z dne 9. 11. 2006. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in dopusti obnovo postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku ter upoštevaje 19. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)² je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z dejanskimi ugotovitvami in materialnopravno presojo sodišča prve stopnje.

5Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za obnovo postopka, ki ga je vložil tožnik. Sodišče je ugotovilo, da le-ta ni vložen po odvetniku (na predlogu se nahaja le lastnoročni podpis tožnika). Tožnik tudi ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na take ugotovitve je na podlagi prvega odstavka 91. člena ZPP predlog za obnovo postopka zavrglo.

6Za odločitev v zadevi je ključna določba tretjega odstavka 86. člena ZPP, kjer je določeno, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Glede na to, da predlog za obnovo postopka ni bil vložen po odvetniku, je sodišče pravilno postopalo po določbi prvega odstavka 91. člena ZPP, kjer je določeno, da sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena tega zakona, in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona. Tožnik je predlog za obnovo postopka vložil sam in tudi ni izkazal izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona.

7Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je bila tožniku kršena z Ustavo zagotovljena pravica do sodnega varstva. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s tem, ko je za vložitev izrednega pravnega sredstva³ predvideno obvezno odvetniško zastopanje ne pomeni, da je tožniku omejena pravica do sodnega varstva po 23. členu Ustave. To izhaja tudi iz ustavne odločbe⁴, ki je glede 23. člena Ustave že zavzelo stališče, da pravica do izrednih pravnih sredstev v pravdnem postopku po Ustavi ni človekova pravica. Ker pravica do sodnega varstva ne zajema tudi pravice do izrednih pravnih sredstev, zaradi česar tudi do kršitve navedene ustavne določbe, z določbo 86. člena ZPP ne more priti. Enako izhaja tudi iz sodne prakse.⁵

8Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče postopati po 12. členu ZPP, kjer je določeno, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, sodišče opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi. V tem primeru je bilo že pravnomočno odločeno. ZPP pa glede pravnega pouka v 324. členu določa, da sodišče v pravnem pouku stranko pouči le glede vložitve pritožbe. Sodišče torej ni bilo dolžno tožnika opozoriti, da mora biti predlog za obnovo postopka vložen po odvetniku. Prav tako ni bilo nobene pravne podlage, da bi sodišče tožnika pozivalo na dopolnitev predloga. Tak predlog je namreč nedovoljen, ne pa nepopoln, saj ga je vložila oseba, ki ni imela te pravice (četrti odstavek 343. člena ZPP).

9V zvezi s sklicevanjem tožnika na sodbo Ustavnega sodišča RS št. Up-736/04 z dne 9. 11. 2006 pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da navedena odločitev za rešitev te zadeve ni odločilna. Ključno je namreč, da je bil že po izdaji navedene ustavne odločbe sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP-D)⁶, kjer je v prvem odstavku 15. člena določeno, da se v prvem odstavku 91. člena ZPP pika na koncu stavka črta in doda besedilo "in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona". Sodišče prve stopnje je navedeno določbo pravilno upoštevalo pri odločitvi v tej zadevi. Enako izhaja tudi iz sodne prakse.⁷

10Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami
² Ur. l. RS, št. 2/2004
³ Obnova postopka je urejena v 394. in nasl. členih 26. poglavja ZPP, ki nosi naslov "Izredna pravna sredstva"
⁴ Glej U-I-137/00-21 z dne 10. 6. 2024
⁵ Glej I Cpg 41/2015 z dne 31. 3. 2015
⁶ Ur. l. RS, št. 45/08
⁷ Glej npr. I Cpg 588/2024 z dne 21. 1. 2025