VSL Sklep V Cp 266/2026

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Sodni izvedenec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Dosedanji potek postopka in odločitev sodišča prve stopnje

1Predlagatelja sta zoper nasprotna udeleženca vložila predlog za delitev solastnih nepremičnin. Za oceno tržne vrednosti nepremičnin je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 1. 8. 2023 postavilo sodnega izvedenca in cenilca gradbene stroke A. A. (v nadaljevanju izvedenec), ki je izvid in mnenje izdelal 27. 11. 2023. Na izdelano mnenje so vsi udeleženci tega nepravdnega postopka podali pripombe, zato je sodišče prve stopnje izvedenca z dopisom z dne 29. 5. 2024 pozvalo, da v roku tridesetih dni poda pisni odgovor in pri tem upošteva, da trditveno podlago strank predstavlja tudi vsebina Poročila o oceni vrednosti cenilca B. B. z dne 3. 2. 2024 in izvid družbe C., d. o. o., zato naj se opredeli tudi do vsebine navedenih poročil. Odgovore na pripombe je izvedenec podal 19. 9. 2024. Ker so udeleženci podali še dodatne predloge in pripombe na dopolnitev mnenja, je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 18. 4. 2025 izvedenca ponovno pozvalo, da v roku tridesetih dni pisno odgovori na nadaljnje pripombe predlagateljev, ki sta jih dala v vlogah z dne 8. 10. 2024 in 2. 12. 2024 in da se v svojih odgovorih opredeli tudi do vsebine izvida družbe C., d. o. o. ter preuči tudi vlogo nasprotnih udeležencev z dne 10. 2. 2025 in navedbe strokovno presodi. Tega odgovora izvedenec tudi na ponovni poziv sodišča z dne 2. 7. 2025 ni podal. 26. 7. 2025 je izvedenec sodišču posredoval kopijo odločbe Ministrstva za pravosodje z dne 15. 7. 2025 0 začasnem izbrisu iz javnega dela imenika sodnih izvedencev in sodnih cenilcev za obdobje enega leta.

Odločitev sodišča prve stopnje

2Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za razrešitev postavljenega sodnega izvedenca in cenilca gradbene stroke A. A. z dne 26. 7. 2025 zavrnilo.

Pritožbi in odgovor na pritožbo

3Zoper sklep sta vložila pravočasni pritožbi drugi predlagatelj in izvedenec. Izvedenec odločitev sodišča prve stopnje izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da višje sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da sodnega izvedenca razreši obveznosti izdelave in dopolnitve mnenja, podredno, da se postopek prekine do prenehanja mirovanja statusa sodnega izvedenca ter se izvedencu povrnejo stroški postopka s pritožbo. Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo tretjega odstavka 24. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju ZSICT), ki določa, da obdobje mirovanja ne vpliva na pravice in obveznosti, ki so povezane s statusom izvedenca. Navedena določba se namreč ne nanaša na obveznost podajanja mnenj v zadevah, v katerih so bile že imenovani, temveč se nanaša izključno na predpisano obveznost izvedencev, da se tudi v času mirovanja strokovno izobražujejo in usposabljajo, kot jim to nalaga prvi odstavek 26. člena ZSICT. Razlog mirovanja statusa je ravno v tem, da izvedenec v tem obdobju ne more opravljati izvedenskih nalog, kar izhaja tudi iz obrazložitve predloga ZSICT. Sodišče se tudi ni opredelilo do vsebine odločbe Ministrstva za pravosodje, da se zaradi zdravstvenih razlogov začasno izbriše iz javnega imena sodnih izvedencev, zato je podana bistvena kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišču očita, da je laično presodilo, da je kljub svoji visoki starosti in zdravstvenim težavam še delovno zmožen. Izvedensko delo je bilo izdelano pred več kot dvema letoma, po prejemu poziva na dopolnitev je ugotovil, da ustrezni strokovnjaki iz področja gradbeništva, ki jim je na podlagi dolgoletnih preteklih izkušenj zaupal, niso več delovni aktivni in potrebnih podatkov, ki jih potrebuje za izračune, ne more več pridobiti in tako ne more pripraviti odgovorov po svoji vesti in pravilih stroke. Takšno pridobivanje podatkov bi od njega terjalo relativno visoko raven napora, ki pa ga več ne zmore. Meni, da bi nenazadnje moralo sodišče prve stopnje vsaj prekiniti postopek za čas mirovanja statusa.

4Drugi predlagatelj predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter sodišču prve stopnje naloži, da v zadevi imenuje drugega izvedenca. Navaja, da je sporna razlaga, ki jo je sodišče prve stopnje zavzelo glede določbe tretjega odstavka 24. člena ZSICZ. Ta ne govori o vseh pravicah in obveznostih, temveč zgolj o tistih, ki so povezane s statusom. Sprejeta razlaga sodišča je očitno napačna in samovoljna oziroma arbitrarna. Odločitev sodišča prve stopnje je tudi v nasprotju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave RS, saj izniči odločbo pristojnega ministrstva. Bistveno za odločitev je, ali je izvedenec v času, ko je podal predlog za izločitev, sposoben opraviti svoje naloge, ne pa, ali jih je bil sposoben opraviti takrat, ko so mu bile dodeljene s strani sodišča.

5Izvedenec je na pritožbo drugega predlagatelja odgovoril in predlagal, da ji pritožbeno sodišče ugodi.

Presoja utemeljenosti pritožb

6Pritožbi nista utemeljeni.

7246. člen ZPP določa, da se je tisti, ki je določen za izvedenca, dolžan odzvati vabilu in dati svoj izvid in mnenje. Sodišče oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolžnosti iz razlogov, iz katerih sme priča odreči pričanje ali odgovor na posamezna vprašanja, sodišče pa lahko oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolžnosti tudi iz drugih upravičenih razlogov. Obstoj teh okoliščin mora izvedenec nemudoma sporočiti sodišču. Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač lahko enkrat v petih letih zahteva, da se ga začasno izbriše iz javnega dela imenika za obdobje, ki ne more biti krajše od treh mesecev in ne daljše od enega leta (subjektivni razlogi). V primeru objektivnih razlogov, kot je zlasti dolgotrajna bolezen ali druga okoliščina, neodvisna od volje sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača in ki je ne more preprečiti niti njegova skrbnost, lahko ta zahteva, da se ga začasno izbriše iz javnega dela imenika za obdobje, navedeno v zahtevi, vendar ne za obdobje, daljše od pet let. Obdobje mirovanja ne vpliva na njegove pravice in obveznosti, ki so povezane z njegovim statusom (24. člen ZSICT).

8Odločitev sodišča prve stopnje, da predlog izvedenca za njegovo razrešitev v konkretni zadevi ni utemeljen, je pravilna. Sodišče prve stopnje je zanjo navedlo obrazložene in argumentirane razloge, ki jih je mogoče preizkusiti. S strani izvedenca očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Sprejeta odločitev tudi ni samovoljna in brez razumnih argumentov in zato ni arbitrarna. Sodišče prve stopnje se je pravilno postavilo na stališče, da mirovanje statusa ne predstavlja upravičenega razloga za razrešitev v zadevi postavljenega sodnega izvedenca, prav tako sodni izvedenec ni izkazal drugih upravičenih razlogov, zaradi katerih ne bi mogel dokončati začetega dela.

9Z odločbo Ministrstva za pravosodje z dne 15. 7. 2025 je bil zaradi zdravstvenih razlogov začasno izbrisan iz javnega dela imenika sodnih izvedencev in sodnih cenilcev, in sicer za obdobje enega leta. V času, ko je sodišče prve stopnje izvedenca večkrat pozivalo na dokončanje njegovega dela, je bil ta torej še vedno na aktivnem seznamu izvedencev in je bil brez izkazanih upravičenih nasprotnih razlogov svojo nalogo dolžan opraviti. Namen zakonsko predvidene možnosti mirovanja statusa je v tem, da izvedenec v tem času ne more biti v sodnih postopkih na novo postavljen za opravo izvedenskega dela, ne more biti pa njegovo začasno mirovanje statusa razlog za njegovo dokončno razrešitev v odprtih zadevah, kot je tudi obravnavana, ko je bilo izvedensko delo že opravljeno in je treba za zaključek odgovoriti le še na dodatne pripombe in priloge udeležencev postopka.¹ Zaenkrat sodnemu izvedencu njegov status ni prenehal (41. člen ZSICT) oziroma s strani ministra tudi ni bil razrešen ali stalno izbrisan iz imenika (42. in 43. člen ZSICT). Kot navaja tudi sam, je najprej zaprosil za mirovanje, kar mu po izteku obdobja še vedno daje možnost reaktivacije ali odločitve za stalni izbris. Pritožbeni očitki o napačni razlagi določbe 24. člena ZSICT so glede na pojasnjeno neutemeljeni. Prav tako sprejeta odločitev v ničemer ne posega oziroma ne negira odločbe Ministrstva za pravosodje, kot to očita drugi predlagatelj.

10Sodni izvedenec torej upravičenih razlogov za svojo razrešitev ni izkazal. Svojih zdravstvenih težav s kolenom in srcem, zaradi katerih naj bi mu bila svetovana zmerna fizična aktivnost in zmanjšanje psihičnih obremenitev, ni opredelil v zadostni meri, da bi lahko sodišče presodilo, da so te takšne narave, da zaradi njih dela ne bo mogel ustrezno in strokovno dokončati. Prav tako le teh konkretneje ne pojasni v pritožbi. Razlog za razrešitev tudi niso v pritožbi izpostavljene morebitne težave in napori pri pridobivanju potrebnih podatkov za pripravo odgovorov na zastavljena dodatna vprašanja.

Odločitev pritožbenega sodišča

11Pritožbene navedbe pritožnikov glede na navedene razloge niso utemeljene. Pritožbeno sodišče prav tako ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), zato je pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožbeni stroški

12Sodni izvedenec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Prav tako sam krije tudi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta za odločitev pritožbenega sodišča ni bil potreben.

¹ Takšen namen tudi ne izhaja iz Poročevalca DZ Predloga ZSICT .