VSRS Sklep II DoR 436/2025

Revizija se dopusti glede vprašanja "Ali je pravilna materialnopravna presoja sodišča druge stopnje, ki je ugodilo zahtevku po izbrisni tožbi, kljub dejstvu, da materialnopravna podlaga (zavezovalni pravni posel) zemljiškoknjižnega dovolila ni napačna ali nična?

1V tožbi zoper toženca je tožnica primarno zahtevala ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe, ki sta jo tožnica in njen pokojni bivši mož dne 4. 1. 2021 sklenila s tožnikom (sporna pogodba), izbris vknjižbe lastninske pravice pri spornih nepremičninah v korist toženca do celote in ponoven vpis lastninske pravice v korist tožnice in njenega pokojnega bivšega moža, vsakega do 1/2 od celote. S prvim podrednim zahtevkom je tožnica zahtevala ugotovitev delne ničnosti sporne pogodbe, izbris vknjižbe lastninske pravice pri spornih nepremičninah v korist toženca do 1/2 od celote in ponoven vpis lastninske pravice v korist tožnice do 1/2 od celote. Z drugim podrednim zahtevkom je tožnica zahtevala delno razveljavitev sporne pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis lastninske pravice v korist tožnice do 1/2 od celote. S tretjim podrednim zahtevkom je tožnica zahtevala, da toženec s tožničinim vnukom sklene prodajno pogodbo in izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice v njegovo korist do celote.

2Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice za ugotovitev ničnosti, kakor tudi podredne zahtevke za ugotovitev delne ničnosti ter delno razveljavitev sporne pogodbe, saj tožnica s tožbo ni zajela njenega pokojnega bivšega moža oziroma njegovih dedičev, in sicer niti na aktivni, niti na pasivni strani. Vprašanje ničnosti je nato presojalo kot predhodno vprašanje pri odločanju o izbrisnem zahtevku in zaključilo, da je bila prodajna pogodba veljavno sklenjena in ni nična, da postopek overitve podpisa tožnice sicer ni potekal skladno z Zakonom o notariatu (ZN), vendar kršitve niso takšne narave, da bi lahko vodile do ničnosti sporne pogodbe in tudi niso vplivale na veljavnost overitve. Posledično je sodišče prve stopnje zavrnilo še (primarni in podredni) izbrisni zahtevek ter zahtevek za izstavitev za vknjižbo primerne listine (drugi del drugega podrednega zahtevka). Ker tožnica ni aktivno legitimirana zahtevati sklenitve pogodbe in izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila v korist tretje osebe (tožničinega vnuka), je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi tretji podredni zahtevek.

3Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnice in delno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje ter jo spremenilo tako, da je delno ugodilo primarnemu zahtevku, in sicer izbrisu vknjižbe lastninske pravice pri spornih nepremičninah v korist toženca do 1/2 od celote in ponoven vpis lastninske pravice v korist tožnice do 1/2 od celote, v preostalem delu (tj. zahtevek za ugotovitev ničnosti in izbrisni zahtevek do 1/2 od celote) pa je primarni zahtevek zavrnilo. Pritrdilo je zaključku sodišča prve stopnje, da je bila sporna pogodba (in s tem zavezovalni pravni posel) veljavno sklenjena, in sicer že s toženčevim sprejemom ponudbe. Drugače od sodišča prve stopnje pa je zavzelo stališče, da so nepravilnosti v postopku overitve vplivale na veljavnost overitve, ker ni bila izpolnjena predpostavka po obličnosti (overitev podpisa pri notarju) zemljiškoknjižnega dovolila. Zavzelo je stališče, da je položaj v konkretnem primeru, ko zavezovalni pravni posel sicer ni ničen, a toženec za vpis lastninske pravice nanj ni imel veljavnega razpolagalnega pravnega posla, primerljiv s položajem iz 1. točke drugega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK‑1).

4Zoper sodbo sodišče druge stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja vprašanja: "1. Ali za zakonit vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo zadošča overitev podpisa pogodbene stranke na njenem domu, če overitev opravi oseba, ki je v notarski pisarni zaposlena, pa slednja ni ne notar in ne notarski pomočnik ob predpostavki, da overitev notar kasneje v pisarni potrdi ter ob predpostavki, da gre za prodajo kmetijskih zemljišč in je odločba Upravne enote o odobritvi pravnega posla dokončna in pravnomočna?, 2. Ali je pravilna materialnopravna presoja sodišča druge stopnje, ki je ugodilo zahtevku po izbrisni tožbi, kljub dejstvu, da materialnopravna podlaga (zavezovalni pravni posel) zemljiškoknjižnega dovolila ni napačna ali nična? Ali ne gre za kršitev določb ZZK-1 o zaupanju v javno knjigo in kršitev določb 243. člena ZZK-1, če sodišče odredi izbris na podlagi veljavnega pravnega posla? in 3. Ali gre za procesno kršitev določb postopka, če sodišče druge stopnje dejansko odloči o prvem podrednem tožbenem zahtevku, iz obrazložitve odločitve pa izhaja, da sodišče druge stopnje odloča o primarnem tožbenem zahtevku vključno s stroškovno posledico za toženo stranko?"

5Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

6Na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je sodna praksa višjih sodišč neenotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).