UPRS Sklep I U 2079/2025-33

I. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

II. Odločitev o stroških postopka za izdajo začasne odredbe se pridrži za končno sodno odločbo.

Potek upravnega postopka

1Prvostopenjski upravni organ Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljevanju JAZMP) je pri pravni osebi A., d. o .o. - v stečaju, ... (v nadaljevanju inšpekcijski zavezanec), opravila inšpekcijski nadzor. Z odločbo št. 408-12/2025-27 z dne 1. 8. 2025 (v nadaljevanju Odločba) je v prvi točki izreka inšpekcijskemu zavezancu naložila, da je dolžan v roku 30 dni od vročitve Odločbe skleniti sporazum o nadomestnem shranjevanju preostalih vzorcev in dokumentacije z eno ali več ustanovami za tkiva in celice skladno s petim odstavkom Zakona o kakovosti in varnosti človeških tkiv in celic, namenjenih za zdravljenje (v nadaljevanju ZKVČTC) in o tem obvestiti JAZMP. Z drugo točko izreka je inšpekcijskemu zavezancu naložila, da mora v roku 60 dni od dneva sklenitve zgoraj navedenega sporazuma le-tega izvršiti in o tem obvestiti JAZMP, v roku 15 dni od sklenitve sporazuma iz prve točke Odločbe pa je inšpekcijski zavezanec o tem dolžan obvestiti tudi imetnike shranjenih vzorcev (tretja točka izreka). Nadalje je JAZMP odločila še, da pritožba zoper odločbo ne odloži njene izvršitve (četrta točka izreka) in da stroški postopka niso nastali (peta točka izreka).

2Drugostopenjski upravni organ Ministrstvo za zdravje (v nadaljevanju Ministrstvo za zdravje) je z odločbo št. 021-111/2025-2711/8 z dne 5. 11. 2025 (v nadaljevanju Odločba Ministrstva za zdravje), (med drugim) zavrnilo tudi pritožbo tožečih strank (v upravnem postopku stranskih udeležencev) zoper Odločbo.

Bistvene navedbe strank v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe

3Tožniki so zoper Odločbo vložili tožbo skupaj s predlogom za izdajo začasne odredbe, s katerim so zahtevali, da sodišče prvostopenjskemu upravnemu organu (torej JAZMP) naloži, da je do zaključka predmetnega upravnega postopka dolžan plačati materialne in druge stroške, ki so potrebni za nadaljnje shranjevanje matičnih celic na obstoječi lokaciji shranjevanja na naslovu ..., skladno s standardi varnosti in kakovosti po ZKVČTC, in sicer zlasti strošek dobave tekočega dušika, strošek električne energije in morebitnih drugih energentov ter strošek potrebnih servisov, verifikacij in kalibracij krioposod, v katerih so shranjeni vzorci matičnih celic.

4V zvezi z izpolnjenostjo pogojev za izdajo ureditvene začasne odredbe so tožniki navedli, da jim brez izdaje predlagane začasne odredbe grozi nastanek težko popravljive škode, in sicer uničenje shranjenih vzorcev matičnih celic in posledično nezmožnost njihove uporabe v primeru medicinske indikacije, zaradi česar bi lahko prišlo do začasnega ali trajnega poslabšanja njihovega zdravja ali celo do smrti. Izpostavili so primer B. B., katere sorojenec ima motnjo avtističnega spektra, za katero obstaja možnost zdravljenja z matičnimi celicami, za katerega se družina zaenkrat še ni odločila. Nadaljevali so, da JAZMP ni izpolnila zakonskih obveznosti, saj je kot ustreznega sprejela sporazum o nadomestnem hranjenju, ki ga je A., d. o. o. sklenila z družbo C., d. o. o., čeprav je bila s tem sporazumom dogovorjena hramba le za dvajset vzorcev otrok. Po stališču tožnikov želi JAZMP svojo napako sanirati z Odločbo, ki je objektivno neizvršljiva in s tem nična, v vsakem primeru pa nezakonita.

5Tožniki so pojasnili, da se preostali vzorci nahajajo v posesti družbe D., d. o. o., ki je 27. 10. 2025 vse svoje zaposlene poslala na čakanje in ki je bila s strani dobavitelja tekočega dušika E., d. o. o. že opomnjena na zapadle neporavnane obveznosti z možnostjo odpovedi pogodbe, pri čemer je splošno znano, da je dobava tekočega dušika nujna za ustrezno hranjenje matičnih celic. Nadaljevali so, da je že prišlo do okvare ene od krioposod, na kateri je bil ventil za dovod tekočega dušika tudi zaprt, kljub izdani odločbi št. 408-16/2025 z dne 5. 9. 2025, s katero je bilo D., d. o. o. naloženo, da se mora vzdržati vsakršnih ravnanj ali opustitev, zaradi katerih bi nastale okoliščine, ki bi lahko prizadele delovanje ali celovitost tkiv in celic. Navedeno po oceni tožnikov pomeni, da je do nastanka težko nadomestljive škode že prišlo, saj je bilo zaradi zgornjega dogodka trajno uničenih 342 vzorcev.

6Tožniki so navedli, da opisane nevarnosti uničenja vzorcev sami ne morejo odvrniti, saj vzorcev ne morejo prenesti na drugo ustanovo, ki ima ustrezno dovoljenje po ZKVČTC. Brez pravne podlage, ki jim jo lahko da le JAZMP v obliki intervencijske odločbe, drugi ponudniki ne morejo prevzeti vzorcev in to celo ob dejstvu, da tudi družba D., d. o. o., pri kateri se vzorci trenutno nahajajo, ne izpolnjuje več pogojev po ZKVČTC. S tem je verjetno izkazana potreba po začasni ureditvi stanja, saj so sklenili pogodbe z A., d. o. o., ki so še veljavne, vzorci pa se trenutno nahajajo pri družbi D., d. o. o, pri čemer obstaja velika verjetnost, da bo zaradi zgoraj opisanih okoliščin prišlo do prekinitve shranjevanja teh vzorcev in s tem do nastanka nenadomestljive škode.

7Po stališču tožnikov z izdajo začasne odredbe ne bi bilo poseženo v javno korist, saj je bila s sprejetjem ZKVČTC državljanom zagotovljena možnost shranjevanja matičnih celic za potrebe avtolognega zdravljenja, z izdajo začasne odredbe pa bi bila ta korist v največji možni meri zavarovana. JAZMP je kot regulator pristojna za rešitev nastale situacije, skladno z določilom 4. alineje šestega odstavka 9. člena ZKVČTC pa ima možnost in obveznost, da odredi potrebne ukrepe za izvajanje navedenega zakona, med drugim tudi na način, da sama sklene neposredno pogodbo o shranjevanju navedenih vzorcev, kar izhaja tudi iz odločbe Ministrstva za zdravje z dne 30. 5. 2025. Stroški, ki bi s tem v zvezi nastali, znašajo približno 3.000,00 EUR mesečno, kar za JAZMP ne bi predstavljalo nesorazmernega stroška glede na grozečo škodo in upoštevajoč, da je sama bistveno prispevala k nastali situaciji, ker ni izpolnila svojih dolžnosti kot regulator in je kot ustreznega spoznala sporazum o nadomestnem hranjenju s podjetjem C.., d. o. o., s katerim je bil dogovorjen prevzem le 0,57 % vzorcev. Dodatno so se tožniki sklicevali še na določilo 34. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN), ki določa, da inšpektor lahko prepove opravljanje dejavnosti oziroma zaseže predmete in dokumentacijo, ki jih zavezanec uporablja za kršitve ali so s kršitvijo nastali, ne da bi določil rok za odpravo med drugim tudi v primeru, če obstaja nevarnost za nastanek škode na premoženju; navedeno pa je ugotovila že inšpektorica in JAZMP odredila, da mora zagotoviti ustrezno hrambo vzorcev, ki so v posesti pri D., d. o .o. Kljub navedenemu je prišlo do uničenja 342 vzorcev, JAZMP pa ne želi izvesti ukrepa po 34. členu ZIN in zaseči vseh vzorcev in spremljajoče dokumentacije, zaradi česar so po oceni tožnikov podani pogoji za izdajo začasne odredbe.

8V nadaljnjih vlogah so tožniki dodatno utemeljevali pravni interes in navajali, da jim brez izdaje začasne odredbe grozi nastanek neposredne, resne in trajne nepopravljive škode, ki jo je mogoče odvrniti le z izdajo predlagane začasne odredbe. V zvezi s podanim ugovorom pomanjkanja pravnega interesa in neizkazanosti nastanka težko popravljive škode so navedli, da tožena stranka napačno ustvarja vtis, da nasprotujejo zagotovitvi nadomestne hrambe. Poudarjajo, da JAZMP ni izpolnila zakonske dolžnosti in ni zagotovila, da bi bili sklenjeni ustrezni sporazumi o nadomestni hrambi, A., d. o. o. - v stečaju pa tega ne more izvršiti, zaradi česar je Odločba objektivno neizvršljiva in nična. Ponovili so stališče Ministrstva za zdravje, izraženega v 19. točki odločbe št. 021-48/2025-2711-2 z dne 30. 5. 2025 in poudarili, da ni njihova dolžnost, da sami urejajo nadaljnje hranjenje vzorcev, ki so v hrambi pri A., d. o. o - v stečaju, ampak je to dolžnost JAZMP kot regulatorja, saj predhodno ni zagotovil sklenitve ustreznih pogodb o nadomestni hrambi skladno s petim odstavkom 27. člena ZKVČTC. Glede višine zatrjevane premoženjske škode so navedli, da je znesek 3.000,00 EUR potrebno gledati s stališča posameznega tožnika, saj ni mogoče zagotoviti, da bi k plačilu stroškov prispevali vsi tožniki, poleg tega pa bi bilo zahtevan znesek potrebno zagotavljati mesečno.

9Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis, v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe in v nadaljnji vlogi pa je predlagala zavrženje tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe kot prepoznih, upoštevajoč, da so tožniki tožbo šele z vlogo z dne 19. 12. 2025 razširili tudi zoper Republiko Slovenijo. Podredno je predlagala, da sodišče tožbo zavrže zaradi pomanjkanja pravnega interesa, saj je bila z Odločbo A.,. d. o. o. - v stečaju naložena sklenitev pogodbe o nadomestni hrambi, kar je v korist tožnikom, saj jim zagotavlja kontinuiteto hrambe vzorcev. Tožniki namreč z ugoditvijo tožbi oziroma z ugotovitvijo ničnosti Odločbe ne bi dosegli boljšega pravnega položaja, kar pomeni, da prerekajo le objektivno zakonitost Odločbe, to pa v upravnem sporu ni dovoljeno.

10Glede predloga za izdajo začasne odredbe je tožena stranka navedla, da je ta nesklepčen in neutemeljen. Poudarila je, da je namen začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 v tem, da se prepreči nastanek škodljivih posledic iz pravnega razmerja, ki je predmet sodne presoje. Zato je z začasno odredbo mogoče urediti le tista pravna vprašanja in razmerja, o katerih sodišče lahko odloči na podlagi tožbe. To pomeni, da mora med napadenim upravnim aktom in grozečo škodo obstajati vzročna zveza, ta pogoj pa v konkretnem primeru ni izpolnjen. Predmet konkretnega upravnega spora je presoja Odločbe, s katero je bilo A., d. o. o. - v stečaju naloženo, da sklene pogodbo o nadomestni hrambi, na navedeno pa se predlog za izdajo začasne odredbe ne nanaša. Tožniki se namreč pri utemeljevanju pogojev za izdajo začasne odredbe sklicujejo na druga pravna razmerja, konkretno na vsebino sporazuma o nadomestni hrambi, ki jo je A., d. o. o. sklenila z družbo C., d. o. o. in na nadzor JAZMP v tej zvezi in na vprašanje pogojev in nevarnosti shranjevanja njihovih vzorcev pri družbi D., d. o. o. Družba D., d. o. o., pri kateri so trenutno v hrambi vzorci, ni bila stranka postopka, v katerem je bila izdana Odločba in v zvezi s katerim je vložena tožba. To pomeni, da predlagana začasna odredba ne posega v izvrševanje Odločbe, ampak z njo tožniki zahtevajo, da sodišče poseže v drugo pravno razmerje, to je v vprašanje plačila stroškov hrambe vzorcev pri družbi D., d. o. o. Posledično so po njeni oceni napačne tudi trditve tožnikov, da sporno vprašanje v konkretnem upravnem sporu predstavlja vprašanje, ali naj za nadaljnje shranjevanje vzorcev poskrbi tožena stranka oziroma njen prvostopenjski organ (JAZMP), saj navedeno sploh ni bilo predmet Odločbe, niti nima sodišče v okviru odločanja o zakonitosti Odločbe možnosti prvostopenjskemu organu (JAZMP) naložiti izbiro drugega ukrepa po ZKVČTC.

11Po stališču tožene stranke je predlog za izdajo začasne odredbe nesklepčen in nedopusten tudi zato, ker je JAZMP z ločeno odločbo št. 408/-16/2025-4 družbi D., d. o. o. naložila, da se vzdrži kakršnih koli ravnanj ali opustitev, zaradi katerih bi nastale okoliščine, ki bi prizadele ali bi lahko prizadele delovanje ali celovitost tkiv in celic (vzorcev), ki jih ima v posesti v prostorih na naslovu ..., pritožba navedene družbe pa je bila zavrnjena. To pomeni, da bi bilo s predlagano začasno odredbo poseženo v razmerje, ki je (že) bilo predmet drugega upravnega postopka in v katerem so bile že upoštevane okoliščine, ki jih tožniki uveljavljajo v tem postopku. Drugačno stališče bi poseglo v navedeno upravno razmerje in bi izrečen ukrep spremenilo tako, da bi stroške hrambe namesto družbe D., d. o. o. krila tožena stranka. Po njeni oceni ni podlage za to, da bi tožena stranka stranka financirala stroške delovanja zasebnega subjekta, niti niso ustrezne podlage navedli tožniki, z izdajo takšne začasne odredbe pa bi bilo doseženo stanje, ki ga tožniki še niso imeli in jim še ni bilo priznano, česar sodna praksa ne dopušča.

12Glede možnosti uporabe vzorcev za zdravljenje je navedla, da o tem ni mogoče sklepati iz navedb komercialnih ponudnikov, saj navedeno ne predstavlja ugotovitev stroke. Poleg tega so bile celice shranjene z namenom avtolognega zdravljenja, zato ni utemeljeno sklicevanje na koristi, ki bi jih od shranjenih vzorcev lahko imeli drugi družinski člani. Možnost shranjevanja tkiv je samoplačniška storitev, zato ni podlage, da bi navedene strošje krila država, sploh glede na to, da imajo tožniki, v kolikor se izkaže za potrebno, na voljo vse javne zdravstvene storitve skladno z zakonom.

13Končno je tožena stranka navajala še, da si tožniki napačno razlagajo določilo petega odstavka 27. člena ZKVČTC, saj ta ne ureja civilnopravnega vidika stroškov nadomestne hrambe, ampak zagotavlja le upravnopravni vidik zagotavljanja kontinuirane hrambe v primeru prenehanja delovanja izvirnega shranjevalca, niti navedeni zakon ne določa, da mora biti nadomestna hramba brezplačna. Škoda, ki jo tožniki navajajo, je dejansko finančne narave, saj tožniki želijo doseči financiranje nadaljnje hrambe s strani tožene stranke. Glede na to, da zatrjevani mesečni strošek predstavlja 3.000,00 EUR, bi glede na število tožnikov (1649) mesečni znesek na tožnika znašal 2,00 EUR, kar ne predstavlja težko popravljive škode. Začasna odredba je tudi v tolikšni meri nedoločena, da je ne bi bilo mogoče izvesti, saj ni določeno niti, kaj spada med "druge stroške" niti ne, kdo bo ocenjeval potrebnost in upravičenost posameznih stroškov. Poleg tega že izdani ukrep, s katerim je bilo družbi D., d. o. o. naloženo, da se mora vzdržati vseh ravnanj, s katerimi bi lahko prišlo do poškodovanja vzorcev, zasleduje isti namen, kot ga zatrjujejo tožniki.

14Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v vse listinske dokaze, označene od A1-A25 in B1-B25.

Presoja sodišča

Glede pravočasnosti tožbe

15Tožba v zvezi s presojo zakonitosti Odločbe je bila vložena pravočasno v roku 30 dni iz prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), a so v njej tožniki v nasprotju z določilom petega odstavka 17. člena ZUS-1 kot toženo stranko označili JAZMP. Šele v kasnejši dopolnitvi tožbe izven 30 dnevnega roka iz prvega odstavka 28. člena člena ZUS-1, so tožbo razširili še na Republiko Slovenijo, zaradi česar je tožena stranka predlagala zavrženje tožbe kot prepozne. Kljub temu, da oznaka tožene stranke v pravočasno vloženi tožbi ni bila skladna z določilom petega odstavka 17. člena ZUS-1, je sodišče glede na sodno prakso, ki narekuje vsebinsko obravnavanje tožbe, v kolikor je jasno, presoja zakonitosti katerega pravnega akta se zahteva¹ in glede na to, da je bil vložen tudi predlog za izdajo začasne odredbe, štelo, da so izpolnjeni pogoji za vsebinsko obravnavo predloga za izdajo začasne odredbe. Tožniki so namreč po pozivu predložili akt, katerega presojo zakonitosti zahtevajo s predmetno tožbo, kar je omogočalo pravilno identifikacijo tožene stranke in okvira za sodno presojo, v nadaljnji vlogi pa so toženo stranko tudi pravilno označili (Republika Slovenija, ki jo zastopa Ministrstvo za zdravje). Posledično je sodišče ugovor pravočasnosti tožbe štelo kot neutemeljen, saj je bila tožba vložena znotraj roka iz 28. člena ZUS-1, dejstvo, da označba tožene stranke sprva ni bila skladna s 17. členom ZUS-1, pa glede na zgoraj navedeno ni narekovalo zaključka, da je tožba prepozna.

16Sodišče je z namenom preverbe, ali so morda podani izločitveni razlogi po 6. točki 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), pooblaščenca tožnikov pozvalo, da jasno označi vse tožnike, ki se nahajajo na strani tožeče stranke. Iz izpodbijane Odločbe je razvidno, da je v upravnem postopku sodelovalo 388 upnikov (tožnikov), tožba pa je bila vložena v imenu 1649 tožnikov, kar bo, enako kot s strani tožene stranke podan ugovor pomanjkanja pravnega interesa za vložitev tožbe, obravnavano v nadaljevanju postopka.

Glede ničnosti izpodbijanega upravnega akta

17Skladno z določilom drugega odstavka 37. člana ZUS-1 sodišče na ničnost pazi po uradni dolžnosti, navedeni razlog po 279. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pa so izrecno uveljavljali tudi tožniki. Iz njihovih navedb izhaja, da naj bi bila Odločba objektivno neizvršljiva in posledično nična in nezakonita, ker iz poizvedb JAZMP v januarju 2025 in iz poizvedb stečajnega upravitelja družbe A., d. o. o. - v stečaju, ne izhaja, da bi bila katera koli ustanova, ki izpolnjuje pogoje, pripravljena z A., d. o. o. - v stečaju, skleniti pogodbo o nadomestni hrambi. Ustanove po 7. členu ZKVČTC so bile pripravljene skleniti le novo pogodbo o hrambi, kar po stališču tožnikov predstavlja nov komercialni sporazum in ne sporazuma po petem odstavku 27. člena ZKVČTC. Po stališču tožnikov je JAZMP že ob izdaji Odločbe vedela, da nobena ustanova ni pripravljena skleniti sporazuma o nadomestni hrambi po petem odstavku 27. člena ZKVČTC, saj bi s sklenitvijo takšnega sporazuma kot nadomestni shranjevalec stopila v pogodbeni odnos med A., d. o. o. - v stečaju in starši (tožniki), posledično pa hrambe ne bi bila upravičena zaračunati staršem. Navedeno po prepričanju tožnikov pomeni, da je bila Odločba že v trenutku izdaje objektivno neizvršljiva in posledično nična.

18Z navedenimi trditvami so tožniki zatrjevali ničnostni razlog iz 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, ki določa, da je nična tista odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti. V zvezi z navedenim ničnostnim razlogom iz teorije izhaja, da je navedeni ničnostni razlog podan, kadar odločbe ne more izvršiti nihče in pod nikakršnimi pogoji (dejanska nezmožnost).² Iz navedb tožnikov in dokumentacije, ki so jo ti preložili, izhaja, da oviro za sklenitev pogodbe o nadomestnem hranjenju predstavlja dejstvo, da inšpekcijski zavezanec - A., d. o. o.- v stečaju, nima sredstev za plačilo te storitve, kar kaže na okoliščino na strani inšpekcijskega zavezanca in ne na objektivno nezmožnost katere koli ustanove po ZKVČTC, da sklene takšno pogodbo. Iz izrednega poročila in obvestila upnikom stečajne upraviteljice F. F. z dne 1. 9. 2025 (A4) izhaja, da je več gospodarskih družb izrazilo pripravljenost na sklenitev pogodbe o nadomestni hrambi vzorcev, a ne brezplačno. Smiselno enako izhaja iz izrednega poročila stečajnega upravitelja (B25) in izjave za javnost JAZMP (B23). Nepripravljenost gospodarskih družb, da z inšpekcijskim zavezancem (družbo A., d. o. o. - v stečaju) sklenejo pogodbo o nadomestni hrambi tako izhaja iz dejstva, da te navedene storitve niso pripravljene nuditi brezplačno, v stečajni masi podjetja A., d. o. o. - v stečaju pa ni sredstev. Ker izpodbijana Odločba ne zahteva, da je pogodba o nadomestni hrambi brezplačna, to pomeni, da oviro za sklenitev pogodbe o nadomestni hrambi predstavlja pomanjkanje denarnih sredstev na strani A., d. o. o. - v stečaju, kar predstavlja subjektivno nezmožnost izvršitve Odločbe s strani A., d. o. o. in ne objektivne nezmožnosti kogar koli, da sklene takšno pogodbo.³

19Če bi bilo z Odločbo A., d. o. o. - v stečaju naloženo, da mora pogodbo o nadomestni hrambi skleniti brezplačno, bi glede na odgovore družb, da pogodbe niso pripravljene skleniti brezplačno, to lahko predstavljalo okoliščino v smeri objektivne neizvršljivosti Odločbe. V konkretnem primeru, ko glede na prejete odgovore družb edino oviro za sklenitev pogodbe o nadomestni hrambi predstavlja dejstvo, da družbe te storitve niso pripravljene nuditi brezplačno, pa to po oceni sodišča pomeni, da zatrjevani ničnosti razlog ni podan, saj bi takšno pogodbo lahko sklenil vsak, ki bi bil storitev nadomestne hrambe pripravljen plačati. Vprašanja primernosti, smiselnosti in učinkovitosti naloženega ukrepa A., d. o. o., ki glede na podane trditve in listine v spisu ne razpolaga s sredstvi za sklenitev pogodbe o nadomestnem hranjenju, glede na zgoraj navedeno, niso okoliščine, ki bi narekovale zaključek, da je Odločba nična.

20Tožniki so v tožbi navajali tudi, da A., d. o. o.- v stečaju inšpekcijski zavezanec ne more biti izvršiti izdane Odločbe tudi zato, ker ji je bilo že 16. 12. 2024 odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti po ZKVČTC, s čimer so smiselno zatrjevali ničnosti razlog iz 6. točke 270. člena ZUP. Skladno s prvim odstavkom 7. člena ZKVČTC lahko ustanove za tkiva in celice, ki izvajajo katerokoli od dejavnosti pridobivanja, testiranja, obdelave, konzerviranja, shranjevanja, dodeljevanja in razdeljevanja tkiv in celic, te dejavnosti opravljajo le na podlagi dovoljenja JAZMPZ. Za sklepanje drugih pravnih poslov (pogodb) ali opravljanje drugih dejavnosti, ZKVČTC ne zahteva nobenega (posebnega) dovoljenja, niti ni nikjer v navedenem zakonu kot sankcija za sklepanje pravnih poslov izven dejavnosti iz prvega odstavka 7. člena ZKVČTC predvidena sankcija ničnosti sklenjenih poslov. Stališče tožnikov, da je potrebno za sklenitev pogodbe o nadomestnem hranjenju iz petega odstavka 27. člena ZKVČTC dovoljenje in prvega ostavka 7. člena ZKVČTC, s katerim A., d. o. o. - v stečaju ne razpolaga več in posledično, da je Odločba iz navedenega razloga nična, je zato po oceni sodišča zmotno. Glede na določilo prvega odstavka 7. člena ZKVČTC, ki zgolj za točno določene dejavnosti, med katere ne spada sklepanje pogodb o nadomestni hrambi, zahteva dovoljenje JAZMP, odsotnost tega dovoljenja A., d. o. o. - v stečaju, ne onemogoča sklenitve pogodb o nadomestnem hranjenju.⁴

Glede izčrpanosti odločanja o nadomestni hrambi

21Tožniki so prav tako navajali, da je bilo odločanje o nadomestni hrambi že vsebinsko izčrpano v postopku št. 408-7/202-64, ki se je končal z dokončno in pravnomočno odločbo št. 021-24/2024/2024-2771-2 z dne 30. 5. 2025 (A6). V navedenem postopku je bilo odločeno, da je družba C., d. o. o. dolžna prevzeti (le) 10 škatel vzorcev, s čimer je bilo po stališču tožnikov odločanje o nadomestni hrambi iz vsebinskega vidika izčrpano. Ponovili so, da JAZMP pogodbe med A., d. o. o. in C., d. o. o., po kateri je bila ta dolžna sprejeti le 10 škatel vzorcev, ne bi smela sprejeti kot ustreznega in da je bila odločitev, ki jo izpodbijajo v tem postopku, sprejeta v nasprotju z do tedaj sprejetimi odločitvami in v nasprotju z 19. točko obrazložitve odločbe z dne 30. 5. 2025 (A6), obe okoliščini pa naj bi narekovali zaključek o izčrpanosti odločanja o nadomestni hrambi.

22Prvenstveno sodišče ugotavlja, da so trditve tožnikov v zvezi z vsebinsko izčrpanostjo odločanja JAZMP o nadomestni hrambi po petem odstavku 27. člena ZKVČTC v nasprotju z njihovim nosilnim stališčem v predmetnem postopku, da so na podlagi navedenega zakonskega določila upravičeni do brezplačne nadomestne hrambe. Če bi bilo odločanje glede nadomestne hrambe že v celoti izčrpano v drugih postopkih, se sicer najprej postavi vprašanje, ali je ponovna odločitev o tem vprašanju sploh lahko predmet sodnega postopka. Sodišče zato navedenih trditev ni štelo kot okoliščin v smeri, da ne bi bili podani pogoji za vsebinsko presojo predloga za izdajo začasne odredbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa oziroma zaradi dejstva, da je o stvari že bilo dokončno oziroma pravnomočno odločeno, ampak kot argument v smeri zatrjevane pravice od nadaljnje brezplačne hrambe vzorcev.

23Glede večkrat izpostavljenega zatrjevanega nasprotja med vsebino 19. točke odločbe Ministrstva za zdravje št. 021-24/2024/2024-2771-2 z dne 30. 5. 2025 (A6), iz katere naj bi izhajalo napotilo, naj prvostopenjski upravni organ (JAZMP) sam sklene pogodbo o nadomestni hrambi vzorcev in Odločbo, sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila zgoraj navedena odločba izdana v inšpekcijskem nadzoru zoper drug subjekt, in sicer družbo C., d. o. o., Ljubljana, in ne zoper A., d. o. o. - v stečaju, torej v postopku zoper drugega inšpekcijskega zavezanca kot v predmetnem postopku. Predvsem pa je bila Odločba (ki je predmet tega postopka) preverjena s strani istega pritožbenega organa kot odločba v zvezi z družbo C., d. o. o., in sicer Ministrstva za zdravje, ki je 5. 11. 2025 potrdilo Odločbo (A22). To pomeni, da isti pritožbeni organ, kot je izdal odločbo št. 021-24/2024/2024-2771-2 z dne 30. 5. 2025 (A6), na katere 19. točko se sklicujejo tožniki, Odločbe, ki je predmet tega postopka (A21, A22), ni štel kot nepravilne (napačne) iz razloga, da odločitev ne sledi stališču pritožbenega organa (Ministrstva za zdravje) v drugi odločbi izdani v zvezi z drugo pravno osebo. Če tudi pritožbeni organ (Ministrstvo za zdravje) ni štel, da bi bilo stališče, ki ga je izrazil v odločbi v zvezi z družbo C., d. o. o. (19. točka odločbe št. 021-24/2024/2024-2771-2 z dne 30. 5. 2025 - A6) zavezujoče za odločanje prvostopenjskega organa v zvezi z družbo A., d. o. o. - v stečaju in ni prav iz navedenega razloga ugodilo pritožbi tožnikov in Odločbo spremenilo oziroma zadevo z jasnimi napotki v tej smeri vrnilo organu prve stopnje (JAZMP), ta okoliščina ne more narekovati izdaje začasne odredbe v sodnem sporu.

Glede izpolnjenosti pogojev za izdajo začasne odredbe

24Sodišče opozarja, da je v tem postopku zaenkrat presojalo le, ali so tožniki uspeli izkazati, da so izpolnjeni pogoji za izdajo ureditvene začasne odredbe skladno z 32. členom ZUS-1 in se do trditev, s katerimi so tožniki izpodbijali Odločbo in za katere je ocenilo, da nimajo vpliva na odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe, ni opredeljevalo (te bodo predmet presoje v nadaljnjem sodnem postopku).⁵ Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikov predlog odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 lahko tožnik iz razlogov iz prejšnjega odstavka predlaga tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno, kar so predlagali tožniki v navedenem postopku.

25Osnovni namen začasne odredbe je zagotovitev učinkovitosti sodnega varstva. To ne bi moglo doseči namena, če osebi, ki to sodno varstvo zahteva, že med postopkom nastanejo težko popravljive posledice oziroma ji med sodnim postopkom ni omogočeno, da prepreči ravnanje, ki bi izničilo morebitni poznejši uspeh v postopku. Začasna odredba iz 32. člena ZUS-1 je sredstvo za preprečitev nastanka škodljivih posledic spornega pravnega razmerja, to je razmerja, ki je predmet spora med tožečo in toženo stranko, ki ga obravnava sodišče.⁶ Zato je mogoče z njo začasno urediti le tista vprašanja in razmerja, o katerih lahko sodišče na podlagi vložene tožbe odloči.⁷ Zahteva, naj se uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, pomeni tudi, da mora med njim in posledicami, ki naj se z začasno ureditvijo stanja preprečijo, obstajati neposredna zveza.

Glede vzročne zveze

26Začasno ureditev stanja po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 je mogoče predlagati le v zvezi s spornim razmerjem, ki pa je tisto, o katerem je bilo odločeno z dokončnim posamičnim upravnim aktom, ki se izpodbija s tožbo, v konkretnem primeru z Odločbo.⁸ Med spornim pravnim razmerjem (Odločbo) in posledicami, ki se jih želi preprečiti (uničenje vzorcev) mora obstajati vzročna zveza.⁹ Učinek izdane začasne odredbe je vezan na meje postopka upravnega spora, ki v konkretnem primeru predstavlja presojo pravilnosti in zakonitosti izdane Odločbe in ne more preseči že priznanega stanja.¹⁰

27Tožniki so s tožbo zahtevali, da sodišče ugotovi ničnost izdane Odločbe in JAZMP (upravnemu organu prve stopnje) naloži, da sama sklene pogodbo o shranjevanju preostalih vzorcev A., d. o. o. - v stečaju in pripadajoče dokumentacije s ponudniki, ki opravljajo ustrezno dejavnost in razpolagajo z ustreznim dovoljenjem agencije oziroma sprejme druge potrebne ukrepe skladno z veljavnimi predpisi za zagotovitev integritete vzorcev, oziroma podredno, da sodišče Odločbo odpravi in vrne v nov postopek z enakimi napotki JAZMP glede sklenitve pogodbe.

28Ker je bilo z izdano Odločbo A., d. o. o. - v stečaju naročeno, da sklene ustrezno pogodbo o nadomestni hrambi, bi morali tožniki dokazati vzročno zvezo med Odločbo in grozečo škodo (uničenje vzorcev), česar pa po oceni sodišča niso storili. V okviru presoje zakonitosti Odločbe, s katero je bila A.,. d. o. o. - v stečaju naložena obveznost sklenitve pogodbe o nadomestni hrambi, ni mogoče izdati začasne odredbe, s katero bi sodišče prvostopenjskemu upravnemu organu, ki je Odločbo izdal (JAZMP) naložilo, naj sam krije stroške, ki bodo v tej zvezi nastali.¹¹ Predlagana začasna odredba bi glede na vsebino Odločbe lahko začasno (drugače) urejala le obveznosti A., d. o .o. - v stečaju do tožnikov (kot strank inšpekcijskega postopka), navedenega okvira pa ne more presegati. Ukrepa, ki bi se navezoval na A., d. o. o. - v stečaju (in s tem na izpodbijano Odločbo) tožniki niso predlagali. Glede na njihove navedbe nevarnost nastanka težko popravljive škode izhaja iz dejstva, da so vzorci trenutno v posesti družbe D., d. o. o., pri kateri obstaja nevarnost prekinitve dobave tekočega dušika zaradi neplačil dobaviteljem, opisano nevarnost pa je mogoče odvrniti le tako, da se plačilo stroškov hrambe naloži toženi stranki. To pomeni, da bi sodišče z izdajo predlagane začasne odredbe (in naložitvijo stroškov hrambe vzorcev toženi stranki - prvostopenjskemu upravnemu organu) prestopilo meje upravnega spora, saj bi rezultat izdane začasne odredbe presegal pravno korist, ki jo lahko tožniki izposlujejo v tem sodnem postopku. Tudi v primeru, da bi sodišče tožbi ugodilo in Odločbo odpravilo, nima pristojnosti upravnemu organu narekovati, katerega od mogočih ukrepov skladno s 4. alinejo šestega odstavka 9. člena ZKVČTC naj sprejme, ali mu takšen ukrep celo naložiti ob sklicevanju na 34. člen ZIN. V sodnem postopku se namreč preverja pravilnost in zakonitost izdanih upravnih aktov, kar ne vključuje presoje o primernosti posameznega izrečenega ukrepa, če je ukrep sprejet na podlagi splošne zakonske norme, ki upravnemu organu v določeni situaciji dopušča širok krog različnih možnih ukrepov.

29Poleg tega bi predlagana začasna odredba glede na podane trditve in predložene dokaze presegla subjektivne meje izdane Odločbe, saj tožniki s predlagano začasno odredbo zasledujejo cilj zamenjave zavezanca za sklenitev pogodbe o nadomesti hrambi (naslovnika Odločbe oziroma inšpekcijskega zavezanca), oziroma celo posegla v drug dokončen upravni akt. S predlogom, naj sodišče za sklenitev pogodbe o nadomestni hrambi namesto A., d. o. o. - v stečaju, na katero se glasi Odločba, zaveže toženo stranko oziroma upravni organ prve stopnje (JAZMP), presega subjektivne meje izpodbijanega upravnega akta in s tem področje, ki ga sodna presoja izdanega upravnega akta sploh lahko doseže. S predlaganim ukrepom bi sodišče poseglo v drug upravni postopek in v upravni akt, ki ni predmet tega sodnega postopka in v katerem je že bila družbi D., d. o. o. naložena skrb za pravilno hrambo vzorcev (B4) in to obveznost samo preneslo na izvršilno vejo oblasti, kar presega okvire upravnega spora in s tem pooblastil sodišča.

Glede težko popravljive škode

30Temeljni vsebinski pogoj za izdajo tako odložitvene kot ureditvene začasne odredbe je verjetnost nastanka težko popravljive škode. Gre za pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno upravno sodno prakso mora tožnik izkazati škodo, ki je resna in mu neposredno grozi, začasno pa jo je mogoče odvrniti le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta oziroma s predlagano ureditvijo stanja. Za težko popravljivo škodo gre, ko tožnik kljub uspehu v upravnem sporu ne bo mogel doseči (ali pa le z nesorazmernimi težavami) vzpostavitve prejšnjega stanja. Zato mora tožnik izkazati, da v primeru uspeha s tožbo brez izdane začasne odredbe ne bo dosežen cilj konkretnega upravnega spora oziroma bo uspeh s tožbo zaradi nastale težko popravljive škode zanj ostal brez pomena.¹² Dejstva, na katerih bi lahko sodišče utemeljilo ugotovitve o neposredno grozeči škodi in njeni težki popravljivosti, so pravno pomembna dejstva, ki jih mora navesti tožnik v okviru svojega trditvenega bremena,¹³ podane trditve pa mora tudi dokazati.

31Tožniki so navajali, da je grozečo škodo (nevarnost uničenja vzorcev) mogoče odvrniti le z izdajo predlagane začasne odredbe, s katero naj sodišče AJZMP oziroma toženi stranki naloži, da sama do končanja upravnega postopka nosi stroške hrambe, oziroma da zaseže vzorce in listine (in jih sama hrani), saj sami nimajo možnosti razpolaganja z vzorci in s tem možnosti, da sami zagotovijo ustrezno hrambo vzorcev.

32Iz listin, ki so jih v spis vložil tožniki, izhaja, da je stečajna upraviteljica inšpekcijskega zavezanca F. F. pridobila več ponudb za nadaljnjo hrambo vzorcev, ki pa so bile vse plačljive (A4), enako pa izhaja tudi iz poročila stečajnega upravitelja G. G. (A5). Stečajna upraviteljica F. F. je zato že v izrednem poročilu in obvestilu in pozivu upnikom 1. 9. 2025 (A4) vsem upnikom, ki so imeli sklenjene pogodbe z A., d. o. o. - v stečaju (torej tudi tožnikom), podala soglasje, da (predvsem z namenom ustreznega varstva vzorcev) lahko razpolagajo oziroma prevzamejo vzorce, JAZMP, da upnikom izroči vso potrebno dokumentacijo, družbi D., d. o. o (ki ima vzorce trenutno v posesti) pa, da upniku oziroma ustanovi, kjer bo upnik sklenil novo pogodbo o hranjenju, izroči vzorce. Tako se kot neresnična izkaže navedba tožnikov, da sami z vzorci ne morejo razpolagati in da posledično grozeče težko nadomestljive škode ni mogoče odvrniti na drug način, kot s tem, da sodišče JAZMP naloži kritje stroškov hrambe. Že od 1. 9. 2025 (A4) razpolagajo z dovoljenjem, pooblastilom in pozivom stečajnega upravitelja družbe A., d. o. o. - v stečaju, da lahko z vzorci razpolagajo in si zagotovijo ustrezno varno hranjenje, navedena izjava stečajne upraviteljice pa je bila dana prav z namenom ureditve hrambe skladno s stališčem JAZMP in predhodnega stečajnega upravitelja, da je za prenos vzorcev potrebno soglasje stečajnega dolžnika. Enak poziv je ponovljen v pozivu JAZMP z dne 23. 12. 2025 (B23), kar pomeni, da je upnikom najmanj od 1. 9. 2025 na voljo ustrezen mehanizem za odvrnitev zatrjevane nevarnosti preteče škode na način, da za hrambo vzorcev pooblastijo drugo ustrezno ustanovo.

33Na zaključek, da zaradi izdaje Odločbe tožnikom ne grozi nastanek težko popravljive škode ne vpliva navedba, da je 11. 11. 2025 prišlo do okvare ene od krioposod pri družbi D., d. o. o., saj je do navedenega dogodka prišlo po 1. 9. 2025, ko je bil upnikom dano soglasje za razpolaganje z vzorci in poziv, da hranjene vzorcev prenesejo na drugo družbo. Poleg tega pa iz listin v spisu izhaja, da je stečajni upravitelj s pozivom z dne 6. 11. 2025 upnike pozval k založitvi denarnih sredstev za dobavo in montažo okvarjenih ventilov, v zvezi s čimer je pridobil predračun v znesku 2.056,94 EUR, a se upniki na poziv niso odzvali. To pomeni, da so tožniki imeli možnost preprečiti škodo, ki je nastala zaradi okvarjenih ventilov ali na način, da vzorce prenesejo na drugo ustanovo ali tako, da krijejo stroške poprave ventila. Poleg tega pa že iz trditev tožnika izhaja, da je JAZMP posestniku vzorcev družbi D., d. o. o. z odločbo št. 408-16/2025-4 z dne 5. 9. 2025 naložila, da se mora vzdržati kakršnih koli ravnanj in opustitev, zaradi katerih bi nastale okoliščine, ki bi prizadele ali bi lahko prizadele delovanje in celovitost vzorcev, ki jih ima v posesti, kar pomeni, da izdaja predlagane začasne odredbe ne predstavlja edinega načina za odvrnitev zatrjevane grozeče škode. Enako velja tudi glede nevarnosti prekinitve dobave tekočega dušika družbi D., d. o. o. zaradi neplačanih zapadlih terjatev, saj lahko starši vzorce kadarkoli prenesejo na drugo ustrezno ustanovo, ki takšnih težav nima. Dejstvo, da navedena družba ne razpolaga več z ustreznim dovoljenjem za prevzem vzorcev, ni odločilno, saj tožniki razpolagajo z izrecno podanim pooblastilom in navodilom A., d. o. o. - v stečaju družbi D., d. o. o., da vzorce, ki jih ima v posesti (brez sklenjene pogodbe s tožniki), izroči lastnikom.

34Navedeno pomeni, da bi zatrjevano škodo lahko predstavljal le znesek, ki bi ga upniki morali plačati drugi ustanovi za hrambo vzorcev, kar predstavlja premoženjsko škodo (in ne nepremoženjske škode), za katero ni bilo zatrjevano, da predstavlja znesek, ki ga (posamezni) tožniki ne bi zmogli.¹⁴ V konkretnem primeru torej listine, ki so jih v spis vložili tožniki, ne izkazujejo nevarnosti nastanka težko popravljive škode (uničenja vzorcev), ampak gre za spor glede kritja stroškov nadaljnje hrambe, kar pa predstavlja premoženjsko škodo, za katero, kot že pojasnjeno, ni bilo niti zatrjevano, da za tožnike predstavlja težko popravljivo škodo. Kolikšen bi bil znesek hrambe vzorcev pri drugi ustanovi, tožniki niso navedli in je tako o višini tega zneska mogoče le ugibati na podlagi listinske dokumentacije. Iz edine predložene sklenjene pogodbe izhaja, da je plačilo A., d. o. o. leta 2020 za dvajset let znašalo 2.285,00 EUR (A9), kar omogoča približno oceno mesečnih stroškov v času sklenitve pogodbe v znesku 9,52 EUR mesečno. Iz obvestila JAZMP z dne 23.12. 2025 pa izhaja, da družba D., d. o. o. za povračilo stroškov hrambe za 20 mesecev zahteva znesek 80,00 EUR, kar pomeni 4,00 EUR mesečno. Ob predvidevanju, da se mesečni zneski hrambe gibljejo v enakih okvirih, to ne predstavlja zneska, za katerega ni mogoče pričakovati, da bi ga tožniki zmogli. Enako velja tudi glede zatrjevanih mesečnih skupnih zneskov hrambe v višini 3.000,00 EUR; res je, da bi takšna delitev stroškov temeljila na medsebojnem dogovoru upnikov in prostovoljnem plačilu, a tožniki niso niti zatrjevali, da sorazmernega deleža v znesku 2,00 EUR na osebo, ne bi izpolnili, sploh glede na zatrjevano grozečo škodo (uničenje vzorcev).

35Sodišče je presodilo, da tožniki niso izkazali vzročne zveze med Odločbo in zatrjevano grozečo težko popravljivo škodo, kot tudi ne, da je slednjo mogoče odvrniti le z izdajo začasne odredbe, z izdajo katere bi bil presežen okvir upravnega spora. Kot bistveno se je namreč izpostavilo vprašanje plačila stroškov nadaljnje hrambe vzorcev, za katere pa - kot rečeno - ni bilo navedeno, da jih tožniki ne bi zmogli. Ker je sodišče presodilo, da predlog za izdajo začasne odredbe že iz zgoraj navedenih razlogov ni utemeljen, se posledično ni opredeljevalo do vprašanja sorazmernosti ukrepa in varstva javne koristi.

Glede plačljivosti nadomestne hrambe

36Iz tožbenih navedb in predlagane začasne odredbe je razvidno, da tožniki štejejo, da imajo na podlagi petega odstavka 27. člena ZKVČTC pravico do brezplačne nadomestne hrambe vzorcev. Ta pravica naj bi po njihovem stališču izhajala že neposredno iz namena ZKVČTC, oziroma so upravičeni do kritja teh stroškov s strani države, saj naj bi do nastale situacije prišlo zaradi tega, ker ni vršila ustreznega nadzora nad pogodbami iz petega odstavka 27. člena ZKVČTC oziroma nad A., d. o. o. - stečaju.

37Namen ZKVČTC je izrecno opredeljen v 1. členu, ki se glasi, da zakon ureja standarde kakovosti in varnosti pri uporabi človeških tkiv in celic z namenom, da se v Republiki Sloveniji zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi, skladno z Direktivo 2004/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 3. 2004, Direktivo Komisije 2006/17/ES o izvajanju Direktive 2004/23/ES in Direktivo Komisije 2006/86/ES o izvajanju Direktive 2004/23/ES. Vprašanje stroškov hrambe človeških tkiv in celic v zakonu ni izrecno urejeno, niti glede kritja stroškov hrambe pri samem ponudniku storitve niti glede stroškov nadomestne hrambe. Ali je bil namen določbe petega odstavka 27. člena ZKVČTC tudi v brezplačni nadomestni hrambi vzorcev za sklenitelje pogodb o hrambi oziroma ali so tožniki upravičeni do plačila teh stroškov s strani tožene stranke, je vprašanje, ki ga bi bilo glede na sedaj podane trditve potrebno reševati v rednem pravdnem postopku. Skladno z določilom prvega odstavka 2. člena ZUS-1 se namreč v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika ali tožnice, oziroma o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in svoboščine, če ni zagotovljeno drugo pravno varstvo (prvi odstavek 4. člena ZUS-1).

Sklepno

38Sodišče je presodilo, da predlagana začasna odredba po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 ni utemeljena, ker ni podana vzročna zveza med izpodbijanim upravnim aktom in zatrjevano grozečo težko popravljivo škodo ter ker predlagana začasna odredba presega okvir, ki ga nudi presoja zakonitosti izpodbijanega upravnega akta. Zatrjevana grozeča škoda uničenja vzorcev ne izvira iz upravnega akta, ki k sklenitvi pogodbe o nadomestnem hranjenju zavezuje A., d. o. o. - v stečaju, ampak iz dejstva, da trenutni posestnik vzorcev - družba D., d. o. o. ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti do dobaviteljev, zaradi česar ti grozijo z ustavitvijo dobave tekočega dušika. Navedeno nevarnost tožniki lahko odvrnejo s prenosom vzorca k drugemu ponudniku, saj imajo za to izrecno dovoljenje in pooblastilo A., d. o. o. - v stečaju ali z zalaganjem stroškov dobav ustreznih energentov, saj ni bilo niti zatrjevano, da stroškov nadaljnje plačljive hrambe ne bi zmogli, oziroma da ne bi zmogli stroškov, ki bi nanje odpadli v primeru kritja stroškov energentov družbi D., d. o. o.

K II. točki izreka:

39Ker so stroški postopka za izdajo začasne odredbe del stroškov celotnega postopka, je sodišče odločilo, da si odločitev o teh stroških pridrži za končno sodno odločbo (prvi odstavek 151. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

¹ Zakon o upravnem sporu s komentarjem, str. 100, točka 10 in str. 195, točka 10.
² Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, 2. knjiga, stran 741.
³ Odločba Upravnega sodišča opr. št. I U 329/2022 z dne 9. 6. 2022.
⁴ Odločba Upravnega sodišča opr. št. I U 1501/2021 z dne 17. 10. 2023.
⁵ Sklep VS RS opr. št. I Up 282/2024 z dne 6. 12. 2024.
⁶ Odločba VS RS opr. št. I Up 213/2023 z dne 17. 8. 2023.
⁷ Odločba VS RS opr. št. 34/2018 z dne 28. 2. 2018.
⁸ Odločba VS RS opr. št. I Up 213/2023 z dne 17. 8. 2023, I Up 127/2016 z dne 18. 5. 2016.
⁹ Odločba VS RS opr. št. I Up 133/2024 z dne 6. 6. 2024 in v njem citirano sodno prakso.
¹⁰ Odločba VR RS opr. št. I Up 133/2025 z dne 10. 9. 2025, I Up 199/2015 z dne 16. 9. 2015.
¹¹ Odločba VS RS opr. št. I Up 220/2021 z dne 22. 12. 2022.
¹² Sklep VS RS opr. št. I Up 27/2024 z dne 5. 3. 2025, I Up 296/2024 z dne 23. 12. 2025, sklep I Up 215/2024 z dne 2. 9. 2024, sklep I Up 172/2024 z dne 21. 5. 2024.
¹³ Sklep VS RS opr. št. I Up 179/2022 z dne 23. 11. 2022, I Up 109/2022 z dne 08. 06. 2022, I Up 271/2023 z dne 30. 11. 2023.
¹⁴ Odločba VS RS opr. št. I Up 96/2022 z dne 8. 6. 2022.