VSL Sklep Cst 115/2026

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nad dolžnikom začelo postopek osebnega stečaja in imenovalo upraviteljico. Predlog za začetek postopka osebnega stečaja je podala upnica Republika Slovenija. Dolžnik je upničinemu predlogu za začetek postopka osebnega stečaja ugovarjal tako iz razloga, da ni insolventen, kot iz razloga, da njena terjatev ne obstaja (drugi odstavek 235. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je upnica s predloženimi dokazili (seznam izvršilnih naslovov Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije - FURS, Finančnega urada Koper, št. DT 0000/2025-3 z dne 28. 11. 2025) izkazala svojo aktivno legitimacijo za vložitev predloga, saj dolžnik več kot dva meseca zamuja s plačilom terjatev v skupni višini 5,875.694,18 EUR. Najstarejši dolžnikov dolg je postal izvršljiv 30. 8. 2016 (pod zap. št. 1 seznama izvršilnih naslovov - SIN), nazadnje nastala dolžnikova obveznost po SIN pa je postala izvršljiva 6. 7. 2023 (pod zap. št. 22 SIN). Sodišče prve stopnje je nadalje presodilo, da je ob izkazani višini terjatev dolžnik trajneje nelikviden na podlagi 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, saj več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo več obveznosti v skupnem znesku 5,875.694,18 EUR, kar (bistveno) presega trikratnih njegovih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev in znašajo 4.528,00 EUR.

2Zoper sklep se pritožuje dolžnik, ki sklep izpodbija v celoti in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3Upraviteljica v odgovoru na pritožbo meni, da so izpolnjeni zakonski pogoji za vodenje postopka osebnega stečaja in pritožbenemu sodišču predlaga, da dolžnikovo pritožbo zavrne.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče pritrjuje, da je upnica v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, skladno z določbo 232. člena ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi za postopek osebnega stečaja (383. člen ZFPPIPP), navedla dejstva in predložila dokaze v zvezi z izkazovanjem aktivne procesne legitimacije ter insolventnosti dolžnika. Sodišče prve stopnje je aktivno legitimacijo upnice oprlo na seznam izvršilnih naslov, iz katerega izhaja dolžnikov dolg v višini kar 5,875.694,18 EUR. Pravilno je pojasnilo, da ima seznam izvršilnih naslovov skladno z 9. točko drugega odstavka 145. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) naravo izvršilnega naslova.

6Dolžnik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na domnevno nezakonitost izvršilnih naslovov. Pri tem se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS (npr. sklep VSRS X Ips 3/2023), iz katere izhaja, da dejanski stan konkretnega primera (dvigi gotovine iz bančnega računa gospodarske družbe A. s strani dolžnika, edinega družbenika in direktorja, za katere ni bilo ugotovljeno, da so bili porabljeni za potrebe gospodarske družbe, niti da jih je dolžnik prejel v na podlagi oziroma v zvezi z opravljanjem poslovodne funkcije) ne more utemeljevati obdavčitve spornih prejemkov kot drug dohodek po 11. točki tretjega odstavka 105. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Dolžnik se sklicuje tudi na pojasnila FURS, da v primeru prejema dividend prejemnik nima nobenih obveznosti, ampak mora davek izračunati, odtegniti in plačati izplačevalec dividend, torej v konkretnem primeru družba A.

7Vendar pa zgolj s sklicevanjem na navedeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS pritožnik ne more ovreči izpodbijanega sklepa. Pritožnik namreč ni ne zatrjeval in ne dokazal, da bi bila navedena sodna praksa izdana v zvezi s konkretnimi davčnimi odločbami, s katerimi je davčni organ odmeril davek dolžniku in so vsebovane v seznamu izvršilnih naslovov, ki je bil podlaga izpodbijanega sklepa. Nasprotno: sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik v konkretnih davčnih in inšpekcijskih postopkih uveljavljal pravna sredstva, ki pa niso bila uspešna (odločbe FURS z dne 17. 5. 2017 in 8. 8. 2017 in Ministrstva za finance, Sektor za upravni postopek na II. stopnji s področja carinskih in davčnih zadev z dne 16. 10. 2018, 19. 10. 2018 in 18. 10. 2018), in da so odločbe glede odmere dohodnine, vključene v seznam izvršilnih naslovov, dokončne in pravnomočne. Skladno z določbo prvega odstavka 224. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je odločba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, dokončna, skladno s prvim odstavkom 225. čl. ZUP pa postane pravnomočna odločba, ki se ne more več izpodbijati v upravnem sporu ali v drugem sodnem postopku, pa je stranka z njo pridobila določene pravice oziroma so ji bile z njo naložene kakšne obveznosti. Dolžnik ni zatrjeval, da bi bila odločba Vrhovnega sodišča RS, na katero se sklicuje, izdana v zvezi s spornimi odločbami, s katerimi je davčni organ njemu naložil plačilo davka. Te odločbe so po neprerekani ugotovitvi sodišča prve stopnje dokončne in pravnomočne, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da seznam izvršilnih naslovov temelji na nezakonitih odločbah FURS v zvezi z dohodnino dolžnika za obdobje od 2010 do 2014. Ker dolžnik s pravnimi sredstvi zoper te odločbe ni uspel in sodnega varstva v upravnem sporu ni zahteval, drugačne odločbe Vrhovnega sodišča RS pa niso bile izdane v zvezi s temi odločbami (tega ni ne zatrjeval in ne dokazal), kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) ni podana. Stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu X Ips 3/2023 , na katerega se sklicuje pritožba, se ne more raztezati na druge zadeve, ki so že pravnomočno končane.

8Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na 22. člen Ustave RS. Dolžnik je imel zoper odločbe davčnega organa zagotovljena pravna sredstva skladno z določbami ZDavP-2 in nato sodno varstvo v upravnem sporu, v katerih bi lahko uveljavljal zatrjevano nezakonitost odločb FURS. Če s svojimi pravnimi sredstvi, predvidenimi zoper odločbe davčnega organa ni uspel (pritožbe) ali jih ni vložil (upravni spor), tega ni mogoče zaobiti s sklicevanjem na nezakonitost davčnih odločb v tem stečajnem postopku.¹ Pritožba ne upošteva določbe 158. člena Ustave RS, skladno s katero je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Skladno s to ustavno določbo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da domnevne nepravilnosti v davčnem postopku niso predmet presoje stečajnega sodišča, temveč so in so bile v izključni pristojnosti odločanja davčnega organa, torej v davčnem postopku in v postopkih zoper te odločbe predvidenih rednih in izrednih pravnih sredstvih. Z vidika spoštovanja pravnomočnosti, ki je ustavna vrednota (158. člena Ustave RS) in se nanaša na vsa pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, torej tudi z odločbo davčnega organa, stečajno sodišče ne more posegati v dokončne in pravnomočne odločbe davčnega organa. Drugačna razlaga bi pomenila nedopusten poseg v ustavno zagotovljeno varstvo pravnomočnosti.

9Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tako aktivno legitimacijo upnice kot dolžnikovo insolventnost, upoštevajoč dolžnikovo več kot dvomesečno zamudo z izpolnitvijo več obveznosti v skupnem znesku preko 5 mio EUR, kar bistveno presega trikratnih njegovih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev (prva alineja 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP).

10Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

¹ Prim. sodbo UPRS I U 1859/2017-18 z dne 23. 1. 2018.