VSRS Sklep X DoR 25/2026-3

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da se v primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju pri določanju vrednosti kapitala ob pridobitvi ne uporabi tretji stavek drugega odstavka 98. člena ZDoh-2?

2. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da je v primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju pri določanju vrednosti kapitala ob pridobitvi treba uporabiti cenitev, ki mora poleg vrednosti premoženja vključevati tudi stroške, ki jih je imel davčni zavezanec kot preživljalec za skrb in nego preživljanca?

3. Ali je Upravno sodišče pravilno razlagalo določilo 101. člena ZDoh-2, s tem ko je za čas pridobitve kapitala, v primeru, ko je kapital pridobljen na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, štelo dan sklenitve pogodbe in ne dan smrti preživljanca?

1Z izpodbijano sodbo (II. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa) je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS‑1) tožbi ugodilo, odločbo Finančne uprave Republike Slovenije DT 42152-7346/2022-14 z dne 2. 9. 2022 odpravilo ter vrnilo zadevo istemu organu v ponoven postopek.

2V obrazložitvi je presodilo, da bi morala toženka kot čas pridobitve kapitala šteti datum sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju in ne smrt preživljanca. Ker kapital ni bil pridobljen na način iz tretje povedi drugega odstavka 98. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), ampak odplačno, bi morala tožniku dopustiti tudi, da vrednost kapitala ob pridobitvi dokazuje s cenitvijo, v kateri bi bila nabavna vrednost kapitala zmanjšana za stroške oskrbe preživljanca.

3Zoper to sodbo je toženka (v nadaljevanju predlagateljica) vložila predlog za dopustitev revizije glede v izreku navedenih vprašanj. Njihovo pomembnost utemeljuje s tem, da sodne prakse Vrhovnega sodišča ni in da se vprašanja nanašajo na širok krog davčnih postopkov, v katerih zavezanci kapital pridobijo na podlagi pogodb o dosmrtnem preživljanju, preužitku in izročitvi. Glede drugega vprašanja vztraja, da so davčno priznani stroški za tak primer taksativno določeni v sedmem odstavku 98. člena ZDoh-2 in da med njimi ni stroškov preživljanja.

4Predlog je utemeljen.

5Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)¹ so po presoji Vrhovnega sodišča izpolnjeni glede vseh predlaganih vprašanj. Vrhovno sodišče je revizijo glede prvega in tretjega vprašanja že dopustilo s sklepom X DoR 132/2025 z dne 7. 1. 2026. V njegovi obrazložitvi je navedlo, da sta vprašanji pomembni za vnaprej nedoločeno število primerov obdavčitev dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnin, pridobljenih na podlagi pogodb o dosmrtnem preživljanju (teh naj bi jih bilo po navedbah predlagateljice vse več), ter da bo z odgovorom nanju predlagateljici in Upravnemu sodišču dana usmeritev oziroma vodilo za odločanje v podobnih primerih.

6Obrazložitev tega predloga je glede prvega in tretjega vprašanja enaka kot v zadevi X DoR 132/2025, primerljivi so tudi razlogi Upravnega sodišča. Obravnavana zadeva se od zadeve X DoR 132/2025 z vidika prvega vprašanja razlikuje zgolj v tem, da tožniku ni bil odmerjen davek na dediščine in darila, zaradi česar je predlagateljica vrednost pridobitve kapitala določila glede na primerljive tržne cene. Vendar pa to za odgovor na to vprašanje ni bistveno, saj je v obeh primerih sporno, ali je Upravno sodišče pravilno zavrnilo uporabo tretjega stavka drugega odstavka 98. člena ZDoh-2, ki zajema obe situaciji - če davek ni bil odmerjen, se za nabavno vrednost kapitala šteje njegova primerljiva tržna cena.

7Zaključki v zvezi z objektivnim pomenom prvega in tretjega vprašanja veljajo tudi za drugo vprašanje. Stališče Upravnega sodišča glede upoštevanja stroškov preživljanja je namreč prisotno v vseh primerih navedenih pogodb in kot tako širše pomembno. Ker so po obrazloženem torej vsa vprašanja pomembna z vidika razvoja prava preko sodne prakse, je Vrhovno sodišče predlogu za dopustitev revizije v celoti ugodilo.

8Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače.