VSL Sklep I Ip 175/2026

I. Pritožba dolžnika zoper sklep z dne 12. 11. 2025 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožba upnika A. A. zoper sklep z dne 15. 12. 2025 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Upnik A. A. krije svoje stroške pritožbenega postopka.

K pritožbi dolžnika zoper sklep z dne 12. 11. 2025

1Z izpodbijanim sklepom je z dne 12. 11. 2025 je sodišče prve stopnje predlog za razveljavitev prodaje zavrnilo.

2Dolžnik je vložil pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da je sodišče zmotno zaključilo, da dolžnik v tej fazi postopka ne more zahtevati razveljavitve prodaje, ker sklep o domiku še ni izdan. Taka razlaga je materialnopravno nepravilna. Postopek je v fazi po prodaji na javni dražbi, a pred izročitvijo nepremičnine kupcu. Ta faza je urejena v 191. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Prodaja je šele delno realizirana, ker domik še ni izdan, zato zakon dopušča posege v zakonitost prodaje. Dolžnik je v tej fazi aktivno legitimiran, da zatrjuje procesne nepravilnosti, nepopolnosti prodaje, sorazmernost po 9. členu ZIZ in pogoje za ustavitev po 194. členu ZIZ. V predlogu z dne 2. 11. 2015 je dolžnik utemeljeno opozoril na napačne in zavajajoče skice zemljišč, neustrezne ali napačne površine, nepopolne podatke o nepremičninah in prodajo celotne nepremičnine kljub možnosti delne prodaje. Te nepravilnosti so bistvenega značaja, saj vplivajo na odločitev dražiteljev, doseženo ceno, konkurenčnost dražbe in pravilnost izvršbe. Sodišče teh dejstev ni ugotavljalo, ni dokazno obravnavalo, ni presojalo, ampak jih je povsem prezrlo, kar je bistvena kršitev postopka.

Dalje dolžnik opozarja na načelo sorazmernosti v izvršilnem postopku in navaja, da v tem primeru vrednost nepremičnin večkratno presega skupno terjatev upnikov, da bi bilo cilj poplačila mogoče doseči že z delno prodajo, in da sodišče sorazmernosti niti ni preverilo. Podani so pogoji za ustavitev izvršbe po 194. členu ZIZ. Ta določa več razlogov za ustavitev, med drugim: nepravilnosti, ki vplivajo na izvršbo, nesorazmernost in dosežen namen izvršbe. V predmetni zadevi obstajajo nepravilnosti pri prodaji, nesorazmernost, možnost delne izvršbe, varstvo lastninske pravice dolžnika, nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. S tem so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za ustavitev. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, kršilo procesna pravila, ni izvedlo dokaznega postopka, ni presodilo sorazmernosti in zmotno zavrnilo dolžnikov predlog. Izpodbijani sklep je zato nepravilen in nezakonit. Dolžnik višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi, predlogu dolžnika za razveljavitev prodaje nepremičnin ugodi in izvršilni postopek ustavi skladno s 194. členom ZIZ. Podredno pa predlaga, da višje sodišče zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, da se v postopku ugotovijo dejstva in presodi sorazmernost ter zakonitost prodaje nepremičnin.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov ter razlogov, na katere mora po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi s 15. členom ZIZ, paziti po uradni dolžnosti.

5Sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo predlogu dolžnika za razveljavitev prodaje nepremičnin, saj je pravilno štelo, da je tak predlog preuranjen. Predmetni izvršilni postopek je bil namreč ob izdaji izpodbijanega sklepa šele v fazi odločanja o predkupni pravici A. A.¹, ko torej kupnina še ni bila plačana. Šele po plačilu kupnine sodišče lahko sprejeme tri možne odločitve: - izda sklep o domiku in nato sklepa o izročitvi; - prodajo razveljavi in določi novo prodajo, če niso izpolnjeni pogoji za izročitev nepremičnine; - izvršbo na nepremičnine ustavi. Šele pri sprejemu katere od navedenih odločitev se lahko sodišče opredeljuje do morebitnih nepravilnosti pri sami prodaji in so zoper takšne odločitve predvidena tudi pravna sredstva². Ker predmetni izvršilni postopek še ni v tej fazi, se torej sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu z s strani dolžnika zatrjevanimi nepravilnostmi pri prodaji nepremičnine dne 2. 11. 2025 pravilno ni ukvarjalo, saj še niso bile pravno pomembne. Nasprotno pritožbeno stališče je pravno zmotno, pritožbeni očitek o bistveni postopkovni kršitvi, ker se prvostopenjsko sodišče do navedb dolžnika po vsebini ni opredelilo, ni utemeljen.

6Drugačne odločitve dolžnik tudi ne more doseči s pritožbenimi navedbami o kršitvi načela sorazmernosti niti s pritožbenim zavzemanjem za ustavitev izvršbe na nepremičnine. Navedeno namreč niso pravno pomembni pritožbeni razlogi zoper izpodbijani sklep in se zato višje sodišče do njih po vsebini ne opredeljuje. Kot rečeno, je za odločitev o obravnavani pritožbi bistveno le, da je dolžnikov predlog za razveljavitev prodaje v tej fazi postopka preuranjen.

7Po povedanem uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo dolžnika zoper sklep z dne 12. 11. 2025 zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ).

K pritožbi upnika A. A. zoper sklep z dne 15. 12. 2025

8Z izpodbijanim sklepom z dne 15. 12. 2025 je sodišče prve stopnje uveljavitev predkupne pravice A. A. zavrnilo (I. točka izreka) in odločilo, da A. A. sam krije svoje stroške vloge z dne 19. 11. 2025 (II. točka izreka).

9Upnik A. A. je vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da je odločitev izvršilnega sodišča nezakonita in napačna. Pritožnik glede na obrazloženo stališče izvršilnega sodišča, ki glede na obrazložitev iz napadenega sklepa ločuje med vlogo upnika in predkupnega upravičenca, tudi če se ti dve vlogi združita v isti osebi, ugotavlja, da je izvršilno sodišče kršilo določilo 7. odstavka 181. člena ZIZ, saj je odredbo o prodaji vročalo samo upniku, ne pa tudi A. A. kot predkupnemu upravičencu. S tem je A. A. kot predkupnega upravičenca prikrajšalo za njegove pravice, ki mu pripadajo po navedenem zakonskem določilu. Zato je potrebno dražbo razveljaviti in k njej povabiti tudi A. A. kot predkupnega upravičenca, kot to določa veljavna procesna ureditev izvršilnega postopka.

Ne glede na navedeno pa upnik iz previdnosti ponavlja še svoje stališče, ki ga je izpostavil že v svoji vlogi z dne 19. 11. 2025 in ga izvršilno sodišče ni prepoznalo za relevantnega: v pravnem redu Republike Slovenije je predpisana hierarhija pravnih aktov (153. člena Ustave RS; v nadaljevanju: URS), pri čemer je dovoljeno pravice in obveznosti določati samo z zakonom (87. člen URS). V konkretnem primeru procesni zakon (ZIZ) določa pravice in obveznosti udeležencev javne dražbe, ne določa pa, da bi morala v primeru združitve več "funkcij" oz. "vlog" v eni in isti osebi ta oseba še pred dražbo odločiti, v kakšni vlogi bo nastopala. Tega ZIZ ne določa, ampak je taka zgolj in samo (očitno neprimerna) izvedbena ureditev spletne sodne dražbe, ki strankam in interesentom v postopku v nasprotju s prej omenjenimi določili URS nalaga dodatne obveznosti in s tem tudi posega v njihove pravice. Samo upnik, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo, zastavni upnik oziroma upnik zemljiškega dolga so namreč na podlagi določila 3. odstavka 185. člena ZIZ lahko oproščeni plačila varščine, predkupni upravičenec pa glede na določilo prvega odstavka 182. člena ZIZ očitno ne. Veljavna ureditev osebi, ki lahko na dražbi nastopa v več različnih vlogah, ne prepoveduje, da te vloge "uporabi" tudi vzporedno. Sistem javne dražbe pa tega ne omogoča, saj lahko ob prijavi izbere le eno samo vlogo (pri čemer ji sistem v primeru izbire vloge predkupnega upravičenca glede na ureditev prvega odstavka 182. člena ZIZ nezakonito ponuja tudi opcijo oprostitve plačila varščine). A. A. se je na dražbo najprej prijavil kot predkupni upravičenec, izvršilno sodišče pa je sámo navedlo, da je ta potem svojo vlogo dopolnil s sklepom o oprostitvi plačila varščine in ob tem spremenil tudi svojo vlogo. To pa ne pomeni, da se je vlogi predkupnega upravičenca odrekel, prav tako pa ni prejel nikakršnega opozorila, da bo z dopolnitvijo vloge izgubil pravice, ki mu pripadajo kot predkupnemu upravičencu. Svoje prijave ni spreminjal, ampak jo je zgolj in samo dopolnjeval glede na "združitev dveh vlog" v eni in isti (lastni) osebi. Kako je tako ravnanje zaznal sistem (ki to očitno omogoča), upniku in predkupnemu upravičencu ni znano, prav tako pa nobeden od njiju ni bil obveščen o "uredniškemu posegu", ki naj bi bil - tako obrazložitev izvršilnega sodišča - v nasprotju z željo in interesom A. A. kot predkupnega upravičenca opravljen 6. 10. 2025 ob 9:26 uri. Upnik A. A. predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu prizna uveljavitev njegove predkupne pravice, s stroškovno posledico. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

10Pritožba ni utemeljena.

11Tudi z izpodbijano odločitvijo o zavrnitvi uveljavitve predkupne pravice A. A. višje sodišče soglaša. Ne strinja se namreč s pritožnikom, da mu je bila na spletni javni dražbi dolžnikovih nepremičnin neutemeljeno onemogočena pravica, ki mu pripada kot predkupnemu upravičencu.

12Nesporno je, da je A. A. tudi upnik v predmetnem izvršilnem postopku, in sicer iz vodilne izvršilne zadeve I 377/2022. Prav tako ni sporno, da se je pritožnik na spletno javno dražbo v portalu e-dražbe skladno s Pravilnikom o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (v nadaljevanju: Pravilnik) najprej prijavil v vlogi predkupnega upravičenca in pri tem označil, da uveljavlja oprostitev plačila varščine (prim. 13. člen v zvezi z drugim odstavkom 8. člena Pravilnika). Pritožnik tudi ne izpodbija, da je nato označbo svoje vloge kot udeleženca na spletni javni dražbi spremenil in se (ob predložitvi sklepa o oprostitvi plačila varščine) prijavil kot upnik, brez posebne obrazložitve, zakaj je to storil. Sodišče prve stopnje je nato kot urednik objave prijavo A. A. kot upnika potrdilo (prim. prvi odstavek 9. člena Pravilnika).

13Drži sicer, da predkupni upravičenec po ZIZ ne more biti oproščen plačila varščine, je pa lahko oproščen njenega plačila upnik (tretji odstavek člen 185. člena v zvezi s 182. členom ZIZ). Vendar pa navedeno ni ovira, da upnik, ki je hkrati tudi predkupni upravičenec, pri prijavi na spletno javno dražbo v vlogi predkupnega upravičenca označi, da (kot hkrati upnik) uveljavlja oprostitev plačila varščine. Kot rečeno, je namreč upnik A. A. v konkretnem primeru skladno z drugim odstavkom 8. člena Pravilnika ob prijavi na spletno dražbo kot predkupni upravičenec storil prav to. Kasneje pa je svojo vlogo spremenil in se označil kot upnika.

14Glede na povzeto dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je pritožnik v portalu e-dražbe svojo vlogo na spletni dražbi spremenil po lastni volji, čeprav je že prej kot predkupni upravičenec in hkrati upnik oprostitev plačila varščine (kot upnika) lahko uveljavljal oziroma je imel možnost uveljavljati. Povedano še drugače, tudi če je predkupni upravičenec hkrati upnik, ki je po ZIZ (za razliko od predkupnega upravičenca) lahko oproščen plačila varščine, glede na določbe Pravilnika ni v ničemer prikrajšan oziroma ni v slabšem položaju, kot če bi bil zgolj predkupni upravičenec.

15Upoštevaje obrazloženo in ker je pritožnik A. A. ena sama oziroma ena in ista fizična oseba, ni utemeljen pritožbeni očitek o kršitvi sedmega odstavka 181. člena ZIZ, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, ko je odredbo o prodaji vročalo le A. A. kot upniku in ne tudi A. A. kot predkupnemu upravičencu. Povsem pravilno je bil pritožnik na dražbo vabljen enkrat in s tem ni bil v ničemer prikrajšan v njegovih pravicah. Nasprotno pritožbeno stališče je zmotno.

16Prav tako pa ni mogoče slediti pritožbi v delu, ki uveljavlja nezakonitost Pravilnika. Kot bistveno pritožnik s tem v zvezi v pritožbi navaja, da ZIZ v primerih združitve več funkcij v eni in isti osebi ne zahteva, da bi se morala ta oseba že pred dražbo odločiti, v kateri vlogi bo nastopala. S tem, ko pa Pravilnik v takih položajih nalaga izbiro le ene same vloge, pa po mnenju pritožnika udeležencem spletne javne dražbe neupravičeno oziroma v nasprotju z ZIZ nalaga dodatne obveznosti.

17Drži sicer, da mora udeleženec spletne javne dražbe ob prijavi na le-to v sistemu e-dražbe označiti, v kateri vlogi bo nastopal na dražbi (drugi odstavek 8. člena Pravilnika). Vendar pa to dejstvo oziroma v konkretnem primeru dejstvo, da je pritožnik najprej sebe označil kot predkupnega upravičenca, ni bilo ovira, da je hkrati uveljavljal oprostitev plačila varščine, kar sicer po ZIZ lahko stori le kot upnik in ne tudi kot predkupni upravičenec. Povedano drugače, čeprav je pritožnik ob prijavi na spletno javno dražbo moral izbrati le eno vlogo, v kateri bo nastopal na dražbi, zaradi tega ni bil v ničemer prikrajšan. Kljub temu, da je najprej izbral vlogo predkupnega upravičenca, je namreč še vedno lahko označil opcijo oprostitve plačila varščine, čeprav mu ta pravica po ZIZ kot predkupnemu upravičencu ne pripada. Ne glede na to pa je nato pritožnik (še pred potrditvijo s strani urednika objave) svojo vlogo udeleženca na spletni dražbi spremenil tako, da se je označil kot upnika. Urednik objave je po pregledu to (spremenjeno) prijavo potrdil. O takšni potrditvi (ali zavrnitvi) s strani urednika je zainteresirani kupec obveščen znotraj sistema portala e-dražbe (prvi odstavek 9. člena Pravilnika).

18Od urednikove potrditve prijave dražitelj svoje vloge na spletni dražbi sam ne more več spreminjati. Še vedno pa mu ostane možnost, da sodišče zaprosi za drugačno vlogo. Urednik lahko potem potrjenega dražitelja zavrne ter mu spremeni vlogo in le-to potrdi. Čeprav je torej pritožnik v obravnavani zadevi sam po svoji volji (to je kljub temu, da je najprej tudi kot predkupni upravičenec lahko uveljavljal oprostitev plačila varščine) spremenil svojo vlogo od prvotno označenega predkupnega upravičenca v upnika, je celo še po potrditvi vloge upnika s strani urednika objave imel opcijo, da sodišče zaprosi za (ponovno) spremembo vloge.

19Pravilnik po povedanem pravnega položaja predkupnih upravičencev, ki so hkrati upniki, tako v ničemer ne otežuje glede na predkupne upravičence, ki niso obenem tudi upniki. V pritožbi problematizirana ureditev v Pravilniku ni v nasprotju z zakonom, zato ni razloga, da sodišče tega predpisa ne bi uporabilo. V tem smislu pritožnik v predmetnem izvršilnem postopku ni bil v ničemer prikrajšan, temveč je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je pritožnik le po svoji volji spremenil svojo vlogo kot udeleženca na spletni javni dražbi od prvotno označenega predkupnega upravičenca (ko je hkrati uveljavljal oprostitev plačila varščine) v upnika. Za učinkovito uveljavitev predkupne pravice to ni bilo potrebno. Neutemeljen je tako pritožbeni očitek, da Pravilnik v nasprotju z URS udeležencem spletne javne dražbe nalaga dodatne obveznosti, ki ji jih ZIZ ne predvideva.

20Uveljavljani pritožbeni razlogi glede na pojasnjeno niso podani, odločitev o glavni stvari je pravilna, posledično je pravilna tudi odločitev o pritožnikovih stroških postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo upnika A. A. zoper sklep z dne 15. 12. 2025 zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ).

21Glede na neuspeh s pritožbo upnik A. A. krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Glej točke 8 do 18 obrazložitve tega sklepa.
² Prim. že v izpodbijanem sklepu citirani VSL sklep I Ip 1696/2018 z dne 26. 7. 2018.