VSM Sklep I Cp 1034/2025

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I izreka ugotovilo, da na stavbi z naslovom ..., Maribor, ID znak: stavba 1, stoječi na zemljiški parceli ID znak: parcela 2, obstoji etažna lastnina. Nato je v točki I-1 izreka ugotovilo, da sta splošna skupna dela te stavbe: ID znak: parcela 2 in ID znak: del stavbe 30-7 (raba: drugo; skupni komunikacijski prostor), ki sta v ustreznih solastniških deležih last vsakokratnega lastnika delov stavbe (stanovanj) z ID znaki: del stavbe 420-1, del stavbe 5 in del stavbe 6. V točki I-2-1 izreka je nadalje ugotovilo, da posamezni del stavbe z ID znakom del stavbe 4 predstavlja stanovanje, ki je v zemljiško knjigo že vpisano kot del stavbe 7. Zato je zemljiškoknjižno stanje (lastninsko pravico v korist A. A. do 1/2 in B. B. do 1/2) iz dela stavbe z ID znakom: del stavbe 8 preneslo na ID znak del stavbe 4. V točki I-2-3 izreka je ugotovilo, da posamezni del stavbe z ID znakom del stavbe 5 predstavlja stanovanje, ki je v zemljiško knjigo že vpisano kot del stavbe 9. Zato je zemljiškoknjižno stanje (lastninsko pravico v korist C. C. do celote) iz dela stavbe z ID znakom: del stavbe 10 preneslo na ID znak del stavbe 52. V točki I-2-3 izreka pa je ugotovilo, da je ID znak del stavbe 113 last C. C. do 1/2, D. D. do 1/6, E. E. do 1/6 in F. F. do 1/6 in na solastniški delež C. C. pri tem delu stavbe preneslo vknjiženo hipoteko (ID omejitve 23821726) in ostale na ID znak: nerazdeljeni deli stavbe 12 v breme C. C. vpisane omejitve. V točki II izreka je nato ugotovilo, da posamezni deli stavbe z ID znaki ID znak del stavbe: 10, ID znak del stavbe: 8 in ID znak nerazdeljeni deli stavbe 129 po vzpostavitvi etažne lastnine ne obstojijo več ter v točki III izreka zemljiški knjigi odredilo, da po pravnomočnosti tega sklepa opravi ustrezne vpise etažne lastnine, izbrise posameznih delov in izbris zaznambe tega postopka.

2Zoper odločitev sodišča prve stopnje se je brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pravočasno pritožil nasprotni udeleženec. Iz njegove obsežne pritožbe sodišče druge stopnje povzema le bistvene navedbe, s katerimi je ponovno opozoril na vse, kar je tekom postopka poudarjal že v številnih pisnih vlogah. Obširno je razložil zemljiškoknjižno stanje pred uvedbo tega postopka ter postopke zaplembe in nacionalizacije nepremičnine prvotni lastnici G. G. (rojeni ...). Na delu stavbe, ki je bil v zemljiški knjigi vpisan kot nerazdeljen, se predlagatelji postopka ne bi smeli vpisati. Sklepi o dedovanju iz leta 2012 na podlagi katerih so predlagali ta postopek in se vpisali kot lastniki so prirejeni in kljub pravnomočnosti niso pravični. Šlo je za dodatno dedovanje na podlagi sklepa o dedovanju opr. št. D 838/83 z dne 17. 6. 1983, kjer je bil nasprotni udeleženec edini oporočni dedič po G. G.. Ker se ta oporoka ni upoštevala, predlagatelji sploh niso imeli pravice sprožiti postopka za vzpostavitev etažne lastnine. Nasprotni udeleženec je na to opozarjal ves čas postopka, sodišče prve stopnje pa se do njegovih navedb ni opredelilo. Tudi B. B. in A. A. v postopku ne bi smela sodelovati na podlagi priglasitve udeležbe z dne 22. 6. 2023 po pozivu sodišča, saj sta v odgovor na predlog predlagateljev postopka izjavila, da že imata urejeno etažno lastnino. Pritožbenemu sodišču je zato predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi, pritožbenih stroškov pa ni priglasil.

3Predlagatelji postopka in priglasitelja udeležbe niso odgovorili na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5V skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) preizkusi pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6Pritožbeno sodišče je opravilo uradni preizkus glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, ki nepravilnosti ni pokazal. Pritožbeni preizkus je nadalje pokazal, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo pritožbeno uveljavljane kršitve določb postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7Predvsem ni podana v pritožbi uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje v točki 6 obrazložitve pravilno pojasnilo, da so predlagatelji pridobitev lastninske pravice na posameznih delih stavbe izkazali s pravnomočnima sklepoma o dedovanju. Gre za sklep o dedovanju nacionaliziranega premoženja opr. št. I D 1621/2012 z dne 26. 4. 2013 in dodatni sklep o dedovanju opr. št. I D 1612/2012 z dne 26. 4. 2013. S tema sklepoma o dedovanju je bilo odločeno o zapuščini po pokojni G. G. rojeni ..., ki predstavlja del nepremičnine - stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem na naslovu ..., Maribor. To premoženje je bilo G. G. v celoti vrnjeno v denacionalizacijskih postopkih pred sodiščem in na Upravni enoti.

8S sklicevanjem na pravnomočnost navedenih sklepov o dedovanju se je sodišče prve stopnje ustrezno opredelilo do navedb nasprotnega udeleženca, da je bil slednji na podlagi sklepa o dedovanju opr. št. D 838/83 z dne 17. 6. 1983 edini oporočni dedič po G. G.. V navedene sklepe zaradi pravnomočnosti ni več dopustno posegati, pritožbeno sodišče pa zgolj zaradi pojasnila nasprotnemu udeležencu dodaja, da neutemeljeno dvomi v njihovo pravilnost.

9Zapuščinsko sodišče je ravnalo pravilno, ko pri dedovanju denacionaliziranega premoženja oporoke ni upoštevalo in je o dedovanju odločilo na podlagi zakona.¹ Zakon o denacionalizaciji (ZDen) ima namreč posebne določbe o dedovanju nacionaliziranega premoženja in tako v prvem odstavku 74. člena določa, da če je bil v primerih iz tretjega odstavka 67. člena tega zakona zapuščinski postopek po osebi iz prvega ali drugega odstavka istega člena pravnomočno končan, ne da bi bilo v njem pravnomočno odločeno tudi o dedovanju premoženja, ki pripade tej osebi po odločbi o denacionalizaciji, se glede tega premoženja opravi nov zapuščinski postopek. Gre za specialno določbo, ki odstopa od splošne ureditve po 221. členu Zakona o dedovanju (ZD), da sodišče pozneje najdeno premoženje razdeli v skladu s prvotnim sklepom o dedovanju.² Posledično zapuščinsko sodišče ni imelo pravne podlage da bi denacionalizirano premoženje Štefanije Pečar obravnavalo v skladu s prvotnim sklepom o dedovanju iz leta 1983.

10Poleg tega 81. člen ZDen izrecno določa, da imajo oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji glede premoženja, ki pripade upravičencu po tej odločbi, pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno. Iz oporoke G. G. (priloga B9) izhaja, da je nasprotnemu udeležencu zapustila "moje stanovanje v Mariboru, ...". Gre za eno od dveh stanovanj³ v pritličju stavbe na ..., ki sta bili izvzeti iz nacionalizacije in puščeni v uporabo G. G.. Sodišče prve stopnje je to okoliščino in dedovanje nasprotnega udeleženca na podlagi oporoke pri odločitvi upoštevalo v točki I-2-2 izreka tega sklepa. Na podlagi vsebine oporoke ter okoliščin predstavljenih s strani nasprotnega udeleženca pritožbeno sodišče tako zaključuje, da G. G. v oporoki ni izrecno navajala preostalega premoženja (hiše na ...), ki je bilo predmet denacionalizacije in so denacionalizirano premoženje pravilno podedovali vsi zakoniti dediči.

11Sodišče prve stopnje je tudi ravnalo pravilno, ko je A. A. in B. B. pozvalo k priglasitvi udeležbe v postopku, pri čemer sta slednja udeležbo priglasila 22. 6. 2023, kar je pravočasno. Drugi odstavek 27. člena ZVEtl-1 namreč določa, da je udeležbo mogoče priglasiti do izdaje odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine, torej v obravnavani zadevi do izdaje izpodbijanega sklepa. V pritožbi izpostavljeno dejstvo da sta udeležbo priglasila po tem, ko sta prvotno izjavila, da imata etažno lastnino že urejeno, pa je brezpredmetno glede na zgoraj citirano določbo ZVEtl-1.

12Po pojasnjenem je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ Dediči po teh sklepih so bili zapustničin nečak C. C. (nasprotni udeleženec do 1/2 zapuščine), ter po pokojnem zapustničinem nečaku H. H. njegova žena F. F., zapustničin pranečak D. D. in zapustničin pranečak E. E. (predlagatelji tega postopka) vsak do 1/6 zapuščine.
² Frantar v: Zakon o denacionalizaciji s komentarjem, Gospodarski Vestnik, Ljubljana, 2000, stran 504.
³ Iz darilne pogodbe z dne 24. 11. 1962 (priloga B35) izhaja, da je G. G. drugo od teh stanovanj podarila drugemu nečaku H. H., ta pa je po navedbi nasprotnega udeleženca navedeno stanovanje prodal B. B. in A. A.. Sodišče prve stopnje je te dejanske okoliščine pravilno upoštevalo v točki I-2-1 izreka tega sklepa.