VSL Sklep IV Cp 2218/2025

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe in odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan do izdaje končne odločbe za preživljanje vsakega od sinov plačevati mesečno preživnino v višini 440 EUR (točki I.1. in I.2. izreka) in da se obvezno osnovnošolsko izobraževanje sinov izvaja v Osnovni šoli A. (točka I.3. Izreka) ter (2) zavrnilo predlagateljičin predlog v delu, v katerem je zahtevala višjo preživnino in določitev stalnega prebivališča (II. točka izreka), in predlog nasprotnega udeleženca glede nadaljevanja osnovnošolskega izobraževanja v Osnovni šoli B. in glede določitve preživnine (III. točka izreka).

2Oče v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma ga spremeni in predlagateljičin predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

Predlagateljica ni izkazala, da bi bilo preživljanje otrok ob njegovem mesečnem prispevku v višini 250 EUR za vsakega otroka in glede na njene dohodke ter otroški dodatek ogroženo. Otroški dodatek se pri ugotavljanju preživnine v rednem postopku ne upošteva, ga je pa treba upoštevati pri presoji, ali je otrok zaradi neplačevanja preživnine eksistenčno ogrožen v smislu 157. čl. Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ).

Predlagateljica ni izkazala izdatkov za otroka, niti ni predložila listin, ki bi potrjevale njuno udeležbo pri zunajšolskih dejavnostih in s tem povezane stroške. Otrokova korist in preživninska obveznost staršev sta kriterija za določitev preživnine v rednem postopku, v postopku po 157. čl. DZ pa se upošteva kriterij ogroženosti. Predlagateljica ni predložila listin, ki bi omogočale oceno njenih mesečnih dohodkov. Prejema mnogo višjo plačo od zatrjevane, v potnih stroških pa je lahko zajeto plačilo za delo. Sodišče ni ustrezno in zanesljivo ugotavljalo pridobitne sposobnosti, predvsem pa ne enakovredno, z enakimi merili za oba udeleženca. Odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena je zato zmotna.

Ogroženost v sklepu ni konkretizirana. Ugotovitev, da ob preživnini v višini 250 EUR ne bi bila deležna niti tistega, kar je na voljo njunim vrstnikom, niti tistega, česar sta bila deležna prej, je presplošna in ni podkrepljena z dejanskim stanjem oziroma trditvami udeležencev, zlasti pritožnika. Sodišče je ovrednotilo le okoliščine na predlagateljičini strani, ne pa tudi na njegovi. Premoženjske zmožnosti udeležencev so se po razpadu skupnosti spremenile. Po poplačilu kredita in preživnine mu ostane le 270 EUR, kar naj bi po oceni sodišča zadoščalo za kritje položnic, stroškov hrane in stroškov stika z otrokoma, kar ni realno.

Sodišče ni upoštevalo, da sta otroka pri njem vsak drugi vikend in vsako drugo sredo, kar je šest do osem dni na mesec. V tem času kupi zanju potrebne stvari. Poskrbi tudi za prevoze na stik in s stika. Tudi začasna preživnina mora upoštevati zmožnosti staršev.

Predlagateljica je izvedla nezakonito spremembo stalnega prebivališča in brez njegovega soglasja prešolala otroka. Sodišče ni ovrednotilo tega, da je mati, ne da bi se posvetovala z očetom, otroka iztrgala iz dotlej edino poznanega socialnega okolja, in ni upoštevalo vpliva tega ravnanja na otroka. Začasne odredbe imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko trajno in močno prizadene interese staršev in otrok, poleg tega pa o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, starša odločata sporazumno ne glede na to, komu je zaupan v vzgojo in varstvo. Upoštevati bi bilo treba, da je bila menjava šole izvedena brez pritožnikovega soglasja in vednosti, da sta bila dečka iztrgana iz svojega dotlej edino znanega okolja, v katerem sta imela zgrajeno mrežo sošolcev, prijateljev, skupino, v kateri sta trenirala, svoj edini dom, psa, bližino starih staršev, da sta bila v spremembo okolja prisiljena in si zaradi želje matere, ki jo imata neizmerno rada, nista upala izraziti nasprotnega, da sta se udeleženca potem, ko sta ugotovila, da skupno življenje ni več možno, dogovorila, da bosta otroka nadaljevala šolanje v isti šoli, mati pa bo še naprej delala v podjetju, in da dečka bivata tudi pri očetu in si želita ostati v okolju, ki ga poznata. Te okoliščine ne kažejo, da bi bila podana ogroženost, ki bi jo lahko preprečila nadomestitev soglasja za prešolanje. Ne glede na navedeno pritožnik ocenjuje, da prešolanje med šolskim letom ni smiselno, ker bi to otrokoma povzročilo dodaten stres, pri končni odločitvi pa bo potrebno presojati največjo korist otrok.

3Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Izkazala je, da ji njeni starši izročajo mesečno 800 EUR, da lahko poskrbi za otroka. Visok je že strošek najemnine (vsaj 850 EUR), ker je stanovanje premajhno, pa bo po najemu večjega stanovanju kmalu še višji. Vse dohodke in stroške preživljanja je izkazala z listinami, dohodki nasprotnega udeleženca pa so glede na razkošen življenjski slog višji od prikazanih. Od septembra 2024 je za otroka kupil stvari v skupni vrednosti 300 EUR. Stroški na stikih so minimalni. Otroka je bila prisiljena prepisati v OŠ A., saj je iz družinske hiše pobegnila zaradi nasilja in nepredvidljivosti nasprotnega udeleženca, vsakodnevna vožnja v C. pa bi bila zanju prehudo breme. Otroka sta se privadila, se umirila in se ne želita vrniti v C.

4Pritožba ni utemeljena.

5Udeleženca sta starša dečkov v starosti 11 let in 9 let. Po razpadu zunajzakonske skupnosti 5. 7. 2024 se je mati z otrokoma odselila k staršem, v avgustu pa najela stanovanje v A. V predlogih za ureditev razmerij z otrokoma, vloženih v septembru istega leta, mati predlaga zaupanje otrok v vzgojo in varstvo njej, oče pa se zavzema za skupno starševstvo. Med 6. 9. 2024 in 6. 3. 2025 je veljala prepoved približevanja očeta materi in otrokoma. V novembru so bili urejeni nadzorovani stiki, v februarju 2025 pa sta se starša dogovorila, da sta otroka v štirinajstdnevnem ritmu pri očetu v prvem tednu ob sredah popoldan in v drugem tednu od petka do ponedeljka, v ostalem času pa pri materi. Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo o predlogih staršev za izdajo začasne odredbe glede preživljanja in kraja šolanja. Odločilo je, da je oče za vsakega od sinov dolžan začasno prispevati po 440 EUR mesečno in da otroka obiskujeta osnovno šolo v A.

6V zvezi s potrebo po določitvi začasnega preživninskega prispevka med postopkom je v izpodbijanem sklepu ugotovljeno, - da oče na račun preživnine plačuje 250 EUR mesečno za vsakega, - da sta bila v času skupnega življenja staršev otroka deležna višjega standarda od slovenskega povprečja (več materialnih dobrin, med drugim tudi večtedenska potovanja), - da se mora družina ob mesečnih dohodkih matere v višini 1.235 EUR marsičemu odreči (tudi osnovnim življenjskim dobrinam) in da bi bile otrokoma z upoštevanjem očetovega prispevka zagotovljene le osnovne življenjske potrebščine, ne pa tudi tisto, kar je zagotovljeno drugim otrokom (zunajšolske dejavnosti) niti to, kar jima je bilo zagotovljeno prej.

7Neutemeljen je pritožbeni očitek, da mati ni podala navedb o ogroženosti otrok zaradi pomanjkanja sredstev za preživljanje. Navedla je, da je 5. 7. 2024 z otrokoma pobegnila iz skupnega bivališča, da bi sebe in otroka zaščitila pred nasilnimi ravnanji in grožnjami nasprotnega udeleženca, da odtlej sama skrbi za otroka in ju sama preživlja, da sta bila otroka deležna visokega življenjskega standarda, ki jima ga s svojimi dohodki ne more nuditi, da so ji po odselitvi nastali stroški z najemom stanovanja, in da nasprotni udeleženec razpolaga z visokimi dohodki, hkrati pa je ostal v družinski hiši in večjih stanovanjskih stroškov nima ter bi lahko k preživljanju prispeval več. V teh navedbah je sodišče imelo dovolj podlage za odločitev o začasni ureditvi preživljanja otrok udeležencev, sicer pa sodišče v postopkih za varstvo koristi otrok ni vezano na dejstva, ki jih navajajo udeleženci (7. čl. Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

8Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da ni podlage za začasno ureditev preživljanja, dokler teče postopek. Sodišče se je pravilno oprlo na določbe 161. člena v povezavi s 157. členom DZ, na podlagi katerih sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, in da je ogroženost podana v primeru obstoja ali zelo verjetnega obstoja škode na telesnem ali duševnem zdravju ali razvoju. Pravilno je tudi stališče, da je verjetno izkazana ogroženost otroka, če ni kontinuirano poskrbljeno za zadovoljitev potreb, ki mu omogočajo zdrav razvoj, in da pri tem ne gre le za nujne življenjske potrebščine, ampak za vse potrebe, ki terjajo denarni prispevek. Starša sta dolžna v skladu s svojimi zmožnostmi redno prispevati za kritje vseh otrokovih življenjskih potreb (189. in 190. čl. DZ). Prenehanje življenjske skupnosti ne zmanjšuje te obveznosti. Terja le prilagoditev načina prispevanja glede na razporeditev dejanske skrbi za otroka. Okoliščina, da eden od staršev ni pripravljen prispevati svojega deleža, je močan indic v prid potrebnosti ureditve preživljanja za čas postopka s sodno odločbo. Drugi dve okoliščini, ki v povezavi s prvo zadostujeta za izdajo začasne odredbe v obravnavani zadevi, pa sta, da mati sama ne zmore zagotoviti sredstev, potrebnih za ohranitev kakovosti življenja otrok, in da se pridobitne zmožnosti staršev (gledano kot celota) niso bistveno spremenile.

9Pritožbene navedbe o neizkazanosti navedenih okoliščin niso utemeljene. Potrebe vsakega od otrok je sodišče ocenilo v višini 675 EUR. Upoštevalo je strošek za bivanje v višini 280 EUR, za prehrano 160 EUR, za šolske potrebščine in druge stroške v zvezi s šolanjem 40 EUR, za oblačila in obutev 80 EUR, za higieno in zdravila 25 EUR in za obšolske dejavnosti 90 EUR mesečno. V zvezi s pritožbeno spornim stroškom za obšolske dejavnosti je predlagateljica navedla, da en otrok trenira nogomet, drugi pa atletiko in badminton, in v zaslišanju povedala, da stroški vadnine za atletiko znašajo med 140 in 160 EUR mesečno, za badminton 75 EUR mesečno, za nogomet pa 60 EUR v klubu in 35 EUR v šoli. Poleg tega v zvezi z nogometom nastaja še strošek za nakup opreme in strošek taborov in turnirjev. Pritožnik je v zaslišanju pred sodiščem prve stopnje potrdil, da starejši sin trenira atletiko in badminton, mlajši pa nogomet, stroška pa ocenil na 70 do 80 EUR. Predlagateljica resda ni predložila listinskih dokazil o stroških, a je ocena sodišča prve stopnje glede na navedeno s strani udeležencev razumna in ne pretirana.

10Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o neustrezni razporeditvi preživninske obveznosti med starša. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, - da je mati zaposlena ter prejema nekaj več kot 1.200 EUR plače in da nima drugega premoženja, - da ji pri preživljanju z denarnimi prispevki in v dobrinah pomagajo njeni starši, - da oče zagotovo prejema vsaj 2.000 EUR mesečno iz naslova plač v dveh družbah, pred znižanjem plač (po njegovi odločitvi) pa je prejemal vsaj 3.500 EUR mesečno, da razpolaga s službenim vozilom visoko nadstandardnega cenovnega razreda in plačuje stanovanjski kredit, - da je imela družina pred prenehanjem življenjske skupnosti staršev nadpovprečni življenjski standard. Upoštevaje pridobitne zmožnosti je po oceni sodišča ustrezna razporeditev v razmerju 30 % mati in 70 % oče, glede na to, da oče del potreb zagotavlja v času, ko sta otroka pri njem, pa je v denarju dolžan prispevati k pokritju potreb v deležu 65 %.

11Pritožbena navedba o bistveno višjih predlagateljičinih prihodkih ni izkazana. Predlagateljica je predložila pogodbo o zaposlitvi, pritožnik pa ni navedel, na čem temelji svoje trditve. Neutemeljene so tude pritožbene navedbe o preživninski zmožnosti nasprotnega udeleženca. Pritožnik je v zvezi s svojimi dohodki resda predložil listine, ki izkazujejo znižanje plač in iz česar bi bilo mogoče sklepati, da je v letu 2025 prejemal nižje dohodke kot v času skupnega življenja s predlagateljico. Navedeno pa še ne izkazuje, da so se njegove pridobitne zmožnosti bistveno zmanjšale. Še vedno vozi avto zelo visokega cenovnega razreda; ni niti zatrjeval, v čem se je njegov življenjski standard znižal (ali nasploh spremenil); pred sodiščem prve stopnje je izrazil pripravljenost, da sam poskrbi za vse potrebe otrok. Pritožbene navedbe ne vzbudijo dvoma o pravilnosti zaključka v izpodbijanem sklepu, da finančne stiske nasprotni udeleženec ni izkazal.

12Neutemeljen je tudi očitek, da sodišče ni upoštevalo tega, da otroka vsak drugi vikend in srede popoldan preživita pri njem. Glede na posplošene navedbe o tem, v kolikšnem obsegu poskrbi za posamezne potrebe v tem času, je ta prispevek ustrezno ovrednoten v zgoraj opisani korekciji razporeditve preživninskega bremena.

13Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki glede odločitve o tem, kje naj otroka med postopkom obiskujeta osnovno šolo. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da sta otroka zaradi nezmožnosti dogovora med starši o tem, kje naj po prenehanju njune življenjske skupnosti nadaljujeta šolanje, ogrožena in da bi nadaljevanje šolanja v C. glede na oddaljenost od njunega sedanjega bivališča zanju predstavljalo preveliko breme. Iz podatkov spisa še izhaja, - da sta otroka do zaključka šolskega leta 2023/24 obiskovala osnovno šolo v C., kjer je družina do 5. 7. 2024 živela, - da se je predlagateljica v prvem delu poletnih šolskih počitnic zaradi nasilnega ravnanja nasprotnega udeleženca z otrokoma odselila najprej k svojim staršem, nato pa v bližnje najemno stanovanje v D. - da je 27. 8. 2024 policija zaradi groženj nasprotnemu udeležencu izrekla ukrep prepovedi približevanja predlagateljici in otrokoma, - da je zatem istovrsten ukrep izreklo sodišče. Predlagateljica je torej, da bi zaščitila sebe in otroka, poiskala drugo bivališče in poskrbela, da sta otroka nadaljevala s šolanjem v bližnji osnovni šoli. V teh okoliščinah so razlogi v izpodbijanem sklepu v prid sprejeti odločitvi zadostni. Navedbe o nespoštovanju dogovorov, ki naj bi jih udeleženca sprejela v pogovorih o tem, kako bo družina živela po prenehanju njune partnerske zveze, so nerelevantne že zato, ker ni izkazano, da bi bili sprejeti potem, ko je mati zaradi nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca z otrokoma zapustila dotlej skupen dom. Sicer pa tudi pritožnik meni, da bi vrnitev otrok v osnovno šolo v C. med šolskim letom otrokoma predstavljala prevelik stres in se strinja, da se o tem, kje naj otroka obiskujeta osnovno šolo, v korist otrok odloči v končni odločbi.

14Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče predlagateljičino pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.