VSM Sklep III Cp 844/2025

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom mladoletno A. A. dodelilo v varstvo in vzgojo materi B. B. (točka I), odločilo, da je oče C. C. dolžan plačevati preživnino v višini v višini 350,00 EUR ter določilo pogoje plačevanja te preživnine (točka II), določilo stike med očetom in hčerko na način, da se izvajajo vsako sredo, ko oče prevzame hčerko v vrtcu ali na domu matere med 14.30 uro in 15.00 uro in jo isti dan ob 19.00 uri vrne na dom matere, vsak drugi petek v tednu, ko ni vikend stika z očetom, ko oče prevzame hčerko v vrtcu ali na domu matere med 14.30 uro in 15.00 uro in jo isti dan ob 19.00 uri vrne na dom matere, vsako drugo soboto, ko oče prevzame hčerko ob 10.00 uri na domu matere in jo isti dan ob 19.00 uri vrne na dom matere, ter da med poletnimi počitnicami v času letnega dopusta matere, in sicer strnjeno 14 dni ali dvakrat 7 dni, stiki ne potekajo, mama pa mora očetu sporočiti točen datum dopusta najkasneje do 31. 5. za tekoče leto (točka III), da je razliko med že plačanimi zneski preživnine in v II. točki izreka določenimi zneski preživnine, ki so zapadli do izdaje tega sklepa, oče dolžan plačati v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa (točka IV) ter odločilo, da udeleženci nosijo vsak svoje stroške tega postopka (točka V).

2Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec (v nadaljevanju oče). Pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je odločitev nepravilna in nezakonita, ker je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, kršilo določbe pravdnega postopka ter sprejelo zmotno materialnopravno odločitev. V nadaljevanju se povzema obširna pritožba:

Pritožba graja zavrnitev dokaznih predlogov po zaslišanju prič ter angažiranju novega izvedenca s področja klinične psihologije. Predlog za novega izvedenca je oče utemeljeval na dejstvu, da je izvedenka povsem napačno interpretirala ambulantni izvid z dne 24. 12. 2024. Ugotovitev klinične psihologinje je zelo pomembna, saj vidi razlog za A. A. težave v nerazrešenem konfliktu med staršema, ne pa v neprimernem ravnanju nasprotnega udeleženca, česar izvedenka ni upoštevala, temveč je navajala, da je ugotovitve izvida potrebno upoštevati pri širjenju stikov z očetom in upoštevati, ali se pomanjkljivosti starševske vloge očeta odpravljajo. Manjka pojasnilo, kaj je tista okoliščina, da povečanje stikov, ki ga je izvedenka predlagala v prvotnem mnenju, ni primerno. Poudarja, da je klinična psihologinja opravila osem srečanj, zaradi česar je oče tudi predlagal njeno zaslišanje, saj si je priča lahko ustvarila realnejšo sliko družinske dinamike. Dvoma v strokovnost in korektnost mnenja tudi zaslišanje izvedenke ni odpravilo. Opozarja na zavrnitev dokaznih predlogov kot nezakonito, saj je sodišče očetu kršilo pravice, ki jih ima v postopku, to je kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Izpostavlja, da bi zaslišanje predlaganih prič pripomoglo k ugotovitvi pravilnega in popolnega dejanskega stanja. Ugotovilo bi, da je oče sposoben samostojno poskrbeti za A. A., da pozna in upošteva njene potrebe, da A. A. nima nobene stiske. Priča D. D. pa bi lahko izpovedala, kaj je sama zaznala ob interakciji A. A. z očetom in z mamo. Kršena je bila njegova pravica iz 22. člena Ustave RS. Sodišče ni odgovorilo na številne pomembne navedbe, ki bi morale biti zajete v argumentacijo sodišča. Sodišče ni obrazloženo zavrnilo dokazni predlog po angažiranju novega izvedenca. Oče je tekom postopka zatrjeval in izkazal številne pomanjkljivosti, nejasnosti in nasprotja, do katerih se sodišče v izpodbijanem sklepu ni opredelilo, zato je zavrnitev dokaznega predloga nezakonita. Glede zaupanja v varstvo in vzgojo sodišče spregleda, da je tudi predlagateljica obremenjena s partnerskim konfliktnim odnosom, in da njun odnos ni konflikten samo zaradi nasprotnega udeleženca. Po mnenju izvedenke so starševske sposobnosti pri materi otroka ustrezne, pri očetu šibkejše, z določenimi pomanjkljivostmi, saj se po informacijah in navedbah ni aktivno vključeval v vzgojo in skrb v otrokovi zgodnji starosti. Ta zaključek je izvedenka naredila zgolj na podlagi navedb matere. Sodišče je štelo, da je bistvena ovira za skupno starševstvo tudi visoka stopnja konflikta med staršema. Citira sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 11/25, da slabše osebnostne in starševske lastnosti enega od staršev, zaradi katerih starša nista povsem enako primerna za varstvo in vzgojo, v konkretnih okoliščinah ne morejo nagniti tehtnice v prid odločitvi, da se otroci zaupajo v varstvo in vzgojo le enemu od staršev. Dejanske ugotovitve sodišča o komunikaciji med staršema ne dosegajo standarda zelo visoke stopnje konflikta, ki ogroža korist otroka. V zvezi z mnenjem izvedenke, ki skupnemu starševstvu ni naklonjena, je potrebno poudariti, da je presoja o otrokovi koristi pravno vprašanje. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da se deklica v interakciji z očetom odziva in prikimava, se veseli in izraža zadovoljstvo in si želi očetove naklonjenosti. Do očeta izraža pozitivna čustva in se razveseli njegove bližine. Vpliv otežene komunikacije med starši na otrokovo korist je po sodni praksi mogoče odvrniti z natančno določitvijo preživljanja časa staršev z otroki. Zavrnitev skupnega starševstva v obravnavani zadevi pomeni odstop od odločitev Vrhovnega sodišča ter od sodne prakse višjih sodišč, ki jih pritožba citira. Glede določitve preživnine pritožba izpostavlja, da mati ni izkazala stroška vrtca v višini 170,00 EUR, pri čemer se sklicuje na odločbo CSD z dne 6. 9. 2023, iz katere izhaja, da je predlagateljica za A. A. oproščena plačila vrtca, oziroma da je predlagateljica dolžna plačevati za hčerko 30 % cene programa, medtem ko 70 % krije občina. Nasprotni udeleženec je ves čas postopka zatrjeval, da predlagateljica stroška vrtca ni izkazala, mama ni predložila niti ene položnice, sodišče pa je ta strošek priznalo. Nadalje je sodišče nekritično priznalo s strani predlagateljice zatrjevane stroške ogrevanja. Razlogi za zaključek, da znašajo potrebe štiriletne deklice 650,00 EUR, niso zadostni in se v tem delu odločitev ne da preizkusiti, s čimer je sodišče storilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je nadalje zmotno ocenilo preživninske sposobnosti nasprotnega udeleženca, kar pritožba v nadaljevanju obrazloženo graja. Glede stikov navaja, da se nasprotni udeleženec zavzema za skupno starševstvo, v okviru katerega bi hčerka preživela enako časa z vsakim od staršev, seveda s prenočevanjem pri očetu. Izpostavlja načelo otrokove koristi ter citira določbe zakona, Ustave RS in konvencij, ki zagotavljajo pravico do stikov, ki jih ima otrok z obema staršema, kot tudi, da imata oba starša pravico do stikov z otrokom. Omejitve stikov starša z otrokom so podvržene strogi kontroli ESČP. Oče trdi, da v obravnavanem postopku odločanja njegovi interesi kot starša niso bili dovolj zavarovani. Sodišče v izpodbijanem sklepu ni navedlo razlogov, zakaj so stiki, kot jih je določilo sodišče, v korist A. A., s čimer je storilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nasprotni udeleženec s hčerko preživi znatno manj časa kot mama, sodišče pa tega, zakaj je to v korist A. A., ne obrazloži. Nasprotni udeleženec je s A. A. živel od njenega rojstva, od novembra 2023 je z njo izvajal redne stike, na katerih je A. A. tudi prespala pri njemu. S tem se je ohranjala čustvena navezanost med očetom in A. A. in nobenega razloga ni za to, da hčerka pri očetu ne bi mogla prespati oziroma da se stiki določijo v širšem obsegu. Izpostavlja poročilo vrtca, ki ga A. A. obiskuje, mnenje CSD, iz katerega izhaja, da sta oče in hčerka v času obiska CSD dobro sodelovala. Obseg stikov, kot ga je določilo sodišče, je premajhen za ustrezno izgradnjo čustvenih vezi med nasprotnim udeležencem in hčerko, za ohranitev njune medsebojne navezanosti in za to, da nasprotni udeleženec kot oče ohrani ustrezen vpliv na vzgojo hčerke. Iz sklepa ne izhaja, ali je sodišče te njegove navedbe, ki jih je podal tekom postopka, sploh presojalo in upoštevalo, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep ne dosega predpisanega standarda obrazloženosti sodne odločbe. Povzema ugotovitve izvedenke, stran 12, ko ugotavlja, da hčerka izraža pozitivna čustva do očeta, se ga razveseli in tudi oče izkazuje naklonjenost in jo spodbuja. Zaslišana na naroku je izvedenka povedala, da bi se stiki s prespanjem lahko poskusno uvedli, ter da so pogoji za širitev stikov delno podani. Poudarila je, da če bi se nočitve deklice pri očetu v nedogled odlagale, to za A. A. ne bo koristno, saj se bo podaljševala tudi simbiotična navezanost na mamo.

3Predlagateljica v odgovoru na pritožbo obrazloženo zavrača pritožbene navedbe ter se zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa.

4Pritožba je utemeljena.

5Nepravdni stranki sta mama in oče mladoletne A. A., ki je v oktobru dopolnila štiri leta. Stiki očeta s A. A. potekajo od februarja 2024 na podlagi izdane začasne odredbe vsako sredo popoldne, vsako drugo soboto od 10.00 ure do 19.00 ure ter vsak drugi petek, kadar ni vikend stika z očetom, prav tako popoldne. V obravnavanem rednem postopku je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu predlagateljice (mame) in dodelilo štiriletno hčerko njej v varstvo in vzgojo ter določilo stike, kot se od februarja izvajajo na podlagi citirane začasne odredbe, ter očetu določilo plačevanje preživnine v višini 350,00 EUR. Zavrnilo pa je nasprotni predlog očeta, da se hčerka dodeli v skupno varstvo in vzgojo obema staršema, ter da z vsakim od staršev preživi približno enakovreden čas. Sodišče prve stopnje je sicer zelo skrbno in odgovorno vodilo dokazni postopek v obravnavani zadevi, večkrat je zaslišalo oba starša, pridobilo je mnenje CSD ter mnenje izvedenke klinične psihologije, zahtevalo dopolnitev ter izvedenko tudi zaslišalo. V postopek je kot udeleženca vključilo CSD, kateri je preko svoje psihologinje opravljal srečanja z obema staršema, nadzoroval izvajanje oziroma interakcije tako matere kot očeta z mladoletno hčerko ter podajal poročila. V točki 30 obrazložitve je argumentiralo, da so razlogi za zavrnitev zaupanja deklice v skupno varstvo in vzgojo v pomanjkljivosti očetovih starševskih kapacitet; da je nujno, da nasprotni udeleženec korigira svoj odnos do bivše partnerke ter izboljša komunikacijo, se pouči o otrokovih potrebah in primernem vzgojnem delovanju. Zaključilo je, da te odločilne okoliščine izhajajo iz ugotovitev izvedenke ter tudi iz ocene strokovne delavke CSD, ki je tekom postopka vodila svetovalna srečanja. Izpostavilo je tudi, da se je samo tekom postopka, ki je trajal več kot eno leto, prepričalo, da obstaja med staršema visoka stopnja konflikta, in da nista sposobna osnovne komunikacije.

6Sodišče druge stopnje v okviru uradnega pritožbenega preizkusa ter v okviru pritožbenih navedb ugotavlja, da je pritrditi pritožbi, da je sodišče kršilo pravico do izjave nasprotnega udeleženca s tem, da ni zaslišalo priče klinične psihologinje D. D., da je nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter, da dokazna ocena ne sledi vsem metodološkim napotkom 8. člena ZPP. Pritožba utemeljeno navaja, da je izvedenka svoje bistvene zaključke v dopolnitvi mnenja oprla na ambulantni izvid D. D., z dne 24. 12. 2024, z navedbo, "da je ugotovitve izvida potrebno upoštevati pri širjenju stikov z očetom ter upoštevati, koliko se pomanjkljivosti starševske vloge očeta odpravljajo". Pritrditi je, da iz ambulantnega izvida izhaja, da so A. A. težave posledica nerazrešenega konflikta med staršema, ter da je bilo obema staršema svetovano, da pripomoreta k urejanju stikov hčerke z očetom in k odpravljanju medsebojnih konfliktov, da torej to ni bilo svetovano zgolj očetu. Nadalje izpostavlja dejstvo, da je klinična psihologinja opravila z udeležencema in A. A. osem srečanj in si posledično ustvarila realnejšo sliko družinske dinamike, domnevnih hčerkinih težav in njene interakcije z obema staršema. Zavrnitev dokaznega predloga po zaslišanju te priče, z razlogi "da je o vsem navedenem izčrpno mnenje podala izvedenka", zato predstavlja kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Posledično je bilo zaradi te kršitve tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno ter sprejeta odločitev, tako glede dodelitve hčerke materi v varstvo in vzgojo, kot glede obsega stikov, vsaj preuranjena.

7Sodišče je navedlo, da je ključne okoliščine za presojo, da niso izpolnjeni pogoji za odločitev o dodelitvi A. A. v skupno varstvo in vzgojo ter glede določitve večjega obsega stikov, z nočitvami pri očetu, sprejelo na podlagi mnenja CSD, z dne 8. 5. 2024, kjer ugotavlja, "da je po njihovem, upoštevaje pretekla opažanja o odnosih v družini, ob upoštevanju njunih osebnih lastnosti in vedenj ter ravnanja z otroki, ustrezno, da se A. A. zaupa v vzgojo in varstvo in oskrbo mami, ter da je predlog matere glede poteka stikov z očetom ustrezen". V nadaljevanju je CSD preko svoje strokovne delavke, psihologinje, opravil v okviru terapevtske obravnave več svetovalnih razgovorov. Sodišče se je zlasti oprlo na njeno Poročilo z dne 24. 4. 2025, s poudarkom, da je strokovna delavka ta razgovor prekinila, potem, ko je nasprotni udeleženec govoril, da predlagateljica laže, jo obtoževal maščevalnosti in jo krivil za to, da nima s hčerko toliko stikov, kot meni, da mu jih po zakonu pripada. Povzelo je tudi nadaljnje ugotovitve strokovne delavke CSD, da sta oba starša drug do drugega nezaupljiva, da vztrajata pri svojih negativnih prepričanjih o drugem, da predlagateljica očetu ne verjame, da je sposoben ljubeče poskrbeti za hčerko, ker je v partnerski zvezi doživljala njegove negativne odnose in misli, da se ni sposoben spremeniti, da nasprotni udeleženec odločitev sodišča, ki mu omejuje stike s hčerko, razume kot krivično in za to stanje krivi predlagateljico. Strokovna delavka centra za socialno delo je bila tudi podrobno zaslišana in del njene izpovedbe je sodišče povzelo v točki 28 obrazložitve.

8Nadalje je sodišče v točkah 22, 23, 25, 26 in 27 povzemalo in delno ocenjevalo zaključke izvedenke klinične psihologije. Povzelo je, da sta oba starša ustrezno organizirana, razgledana in v pogovorih urejena, da mati osebnostno ne kaže odstopanj v smeri motenj in psihopatologije, izstopa pa njena povečana zaskrbljenost - anksioznost, da je pri očetu ugotovila manj zrelo delovanje in odstopanja na čustvenem področju, da težje kontrolira agresivne impulze, v medsebojnih odnosih je pogosto sovražen ter uveljavlja svoje mnenje. Glede starševskih kapacitet je zaključila, da so starševske sposobnosti pri materi ustrezne, pri očetu pa šibkejše z določenimi pomanjkljivostmi. Glede opisa psihičnega stanja mladoletne A. A. je sodišče povzelo izvedenkin zapis, da kaže normalen razvoj, da je živahna, zgovorna, za svojo starost se ustrezno čustveno odzivna, da kaže čustveno navezanost na mamo, želi njeno bližino in mami zaupa. Izraža pa pozitivna čustva tudi do očeta, se ga razveseli, z očetom ima vzpostavljen kontakt, oče do nje izkazuje naklonjenost in jo spodbuja. Poudarilo je ugotovitve izvedenke, da pri očetu izstopa nerazrešen partnerski odnos z mamo skupne hčerke, da je nad bivšo partnerko razočaran in do nje izraža jezo. O njej govori slabšalno in jo obtožuje, da ni iskrena, da mu ovira stike, da je bil oče vključen v program za korekcijo odnosa do partnerke in odnosa do otrok, da sam navaja, da se je veliko spremenil, da ravna bolj pozitivno. V točki 25 obrazložitve je sodišče povzelo oceno izvedenke, da je glede na pomanjkljivosti očeta malo možnosti za skupno starševstvo, da mora oče korigirati svoj odnos do bivše partnerke, izboljšati komunikacijo in se poučiti o otrokovih potrebah in primernem vzgojnem delovanju. Glede stikov je sodišče povzelo predlog izvedenke, da se nadaljujejo, kot potekajo do sedaj, da se naj odpravijo pomanjkljivosti glede starševske vloge očeta, in ko bo to odpravljeno, bi bila možna širitev stikov. Nato je dne 15.1.2025 dopolnila mnenje in sicer po prejemu ambulantnega izvida, z dne 24.12.2024, Pediatrične ambulante za klinično psihologijo in v njem razlagala ugotovitve klinične psihologinje D. D. ter na ta ambulantni karton oprla svoje zaključke glede utemeljenosti širitve stikov A. A. z očetom. Nadalje je bila izvedenka obširno zaslišana na naroku, njeno izpovedbo sodišče delno povzema v točki 27 obrazložitve in sicer v smeri, da je glede širjenja stikov povedala, da so delno podani pogoji za to in se pri tem sklicevala na vključenost obeh staršev v program Neverjetna leta.

9Ne glede na obsežne povzetke mnenj in izpovedb v izpodbijanem sklepu je sodišče druge stopnje ocenilo, da pritožba utemeljeno graja, da sodišče prve stopnje ključnih dokazov, ni presojalo celovito. Pritrditi je, da ni ocenjevalo trditev očeta, da sta, tako izvedenka kot strokovna delavka centra, opažali določene pozitivne spremembe pri očetu. Prav tako se sodišče ni opredelilo do poročila vrtca in do delov izpovedb strokovne delavke CSD, da pri A. A. ne opažajo osebnih stisk. Pritožba izpostavlja poročilo CSD z dne 11. 4. 2024, ki zelo pozitivno opisuje odnos očeta do hčerke in obratno. Nadalje je potrebno izpostaviti ugotovitve izvedenke, da A. A. izraža zelo pozitivna čustva do očeta, da se ga razveseli, da je na opazovanih stikih opazno, da ima z očetom vzpostavljen kontakt, da oče do nje izkazuje naklonjenost in jo spodbuja. Nadalje pritožba utemeljeno opozarja, da temelji dopolnitev izvedenskega mnenja na ambulantnem izvidu z dne 24. 12. 2024 in izpostavlja, da iz tega izvida izhaja, da je pri A. A. mogoče prepoznati obremenjenost z neurejenimi odnosi med starši. Iz izvida izhaja, da so čustvene in vedenjske težave lahko posledica nesoglasij med staršema in niso nujno odraz slabega ravnanja enega ali drugega starša v neposrednem odnosu do deklice, zato so zaključki klinične psihologinje zelo pomembni za prepričljivo ugotovitev relevantnih okoliščin. Nadalje pritožba utemeljeno izpostavlja, da je izvedenka, zaslišana na naroku, izpovedala, da bi se stiki na način, da bi deklica pri očetu prespala, lahko poskusno uvedli, ter da so pogoji za širitev stikov delno podani. Izvedenka je izrecno navedla, da če bi se nočenje v nedogled odlagalo, to za A. A. ne bo koristno, saj se bo podaljševala tudi simbiotična navezanost na mamo, da bi oba starša morala na svetovanje in se podučiti in izboljšati medsebojno komunikacijo¹. Nadalje pritožba utemeljeno očita, da je sodišče obveznost sprememb v komunikaciji naložilo samo nasprotnemu udeležencu, ter da zato ni vzpostavilo pravičnega ravnotežja med njegovo pravico do družinskega življenja na eni strani in razlogi, na katere se sklicuje sodišče v izpodbijanem sklepu.

10Drži, da se je sodišče dolžno seznaniti z vsemi navedbami udeležencev postopka ter na bistvene tudi odgovoriti ter oceniti vse izvedene dokaze, s katerimi se dokazujejo odločilna dejstva. Zato bo moralo sodišče oceniti tudi izpovedbo izvedenke na list. št. 269 prepisa, kjer je navedla, "da misli, da je mogoče pridobiti še informacijo od klinične psihologinje, ali ona še kaj zaznava, torej čustvena, vedenjska odstopanja pri deklici, ali se je kaj izboljšalo. Ker če bi se to v nedogled vleklo, če se nočitve spet odložijo, bo oče imel občutek, da se mu prikrajšuje stike, za deklico pa to verjetno ne bo koristno. Bolj smotrno je zdaj, da se oče nauči rokovati, če se deklica zbudi, če joka, kaj narediti, da bo ravnal primerno, da bi se stiki pogojno lahko začeli tudi s prespanjem, če bi psihologinja, ki je nazadnje videla deklico, potrdila, da hčerkini problemi niso posledica neprimernega odnosa očeta." Izvedenka je poudarila, da je potrebno zasledovati korist otroka, omogočiti kakšen dopust otroka z očetom, potem ko bo deklica že navajena kakšne dneve prespati, morda v petek, od petka do sobote. Nadalje je izvedenka navedla, če bo v nekaj mesecih prišlo do sprememb, bi bili izpolnjeni pogoji za širitev stikov in potem širitev stikov podpira. Če bosta starša sposobna spremeniti komunikacijo, se pomiriti, se naučiti kako se medsebojno sporazumevati, da ne govorita eden o drugem v slabšalnem smislu, da bosta spremljala stanje deklice preko psihologinje in preko terapij oziroma srečanj v društvu Neverjetna leta in če bo vse to izpolnjeno, ne vidi ovire, da bi oče več časa preživel z deklico. Izvedenka je navedla, da glede končne oblike širjenja stikov lahko poda svoje mnenje po prejemu poročila iz psihološke obravnave mladoletne A. A. Svojo izpovedbo pa je zaključila, da bo sodišče o tem, kdaj določiti stike s prenočevanjem, odločilo na podlagi ugotovitev, koliko tega napredka sta starša naredila.

11Nadalje bo moralo sodišče vrednotiti izpovedbo pooblaščenke udeleženca na list. št. 246 v spisu, kjer opisuje potek stikov pri očetu na domu ter njeno izpovedbo, da bi deklica lahko postopoma prespala pri očetu (prepis dne 20. 3. 2025), izpovedbo glede programa Neverjetna leta, da se oče zelo trudi, da jo je bilo sicer malo strah po tisti reakciji na zadnjem razgovoru, ampak je zdaj zelo v pomoč in ga je pohvalila, da sedaj dela v skupini zelo dobro.

12Dokazna ocena sodišča zato ni dovolj celovita in dovolj prepričljiva, ker je sodišče mnenje izvedenke in CSD upoštevalo v delih, kjer le-ta govorita v škodo nasprotnega udeleženca, ni pa teh mnenj presojalo celovito in se opredelilo tudi do predlogov izvedenke in CSD-ja, da bi bilo v korist, da se stiki razširijo in da so A. A. koristi okrnjene zaradi malega obsega stikov. Sodišče druge stopnje mora zato pritrditi pritožbi, da v dokaznem vrednotenju sodišče prve stopnje ni zajelo celote ugotovitev izvedenke, CSD, izpovedb vseh udeležencev ter prič. Tako je večji obseg stikov zavrnilo z navedbo, da dokler se nasprotni udeleženec ne bo odločil za primerno terapevtsko obravnavo in ne bo spremenil svojega odnosa in komunikacije s predlagateljico, širitev stikov ne bo primerna. A povzeti dokazi vendarle potrjujejo, da se je oče že vključil v določane terapevtske obravnave (srečanja društva Neverjetna leta). Iz izpovedbe strokovne delavke CSD tudi izhaja, da se stiki A. A. z očetom ustrezno izvajajo ter, da meni, da bi hčerka pri očetu lahko tudi že prespala, ker je mati ne doji več, da pa bi bilo pomembno, da bi se starša o tem pogovarjala, da je spremljala stike A. A. z očetom 14. 5. 2025 ter da je stik potekal kot običajen stik očeta z otrokom. Glede na povzeto niso prepričljivi razlogi sodišča, da bi z večjim obsegom stikov, zlasti pa s stiki na način, da bi hčerka pri očetu prespala, bile ogrožene koristi mladoletne A. A. Pritrditi je pritožbi, da je sodišče določilo zelo omejen način preživljanja časa A. A. z očetom ter, da ni ugotovilo in navedlo razlogov, da bi bila A. A. ogrožena v primeru razširitve stikov, tudi z nočitvami.

13Na podlagi metodoloških napotkov 8. člena ZPP bo moralo sodišče v ponovljenem postopku izvesti predlagani dokaz z zaslišanjem klinične psihologinje - priče D. D., dodatno oceniti razloge za zavrnitev zaslišanja ostalih prič ter po zaslišanju priče E. E., argumentirati zavrnitev angažiranja dodatnega izvedenca. V nadaljevanju bo sodišče, ob vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter uspeha celotnega postopka ocenilo katera pravno relevantna dejstva bo štelo za dokazana ter ugotovljeno dejansko stanje pravilno materialno pravno presodilo. V ponovljenem postopku se bo sodišče prve stopnje opredelilo tudi do pritožbenih navedb glede odločitve o višini preživnine, zlasti glede pritožbenih navedb, da mati ni izkazala stroška plačevanja vrtca v višini 170,00 EUR, ter da sodišče ni pravilno ugotovilo obsega mesečnih potreb štiriletne hčerke ter zmožnosti preživljanja očeta, torej njegove premoženjske razmere.

14V izpodbijani odločitvi sodišče kot razlog, da skupno starševstvo ni možno, ter da ni možno določiti večjega obsega stikov, navaja pomanjkljivosti v starševskih kapacitetah očeta ter obstoj zelo visoke stopnje konflikta med staršema, ki nista sposobna osnovne komunikacije. Sodišče druge stopnje izpostavlja, da je skupno varstvo in vzgoja otrok, kot ga opredeljuje DZ, rešitev, ki najbolje uresničuje ustavno ureditev starševstva iz 54. člena Ustave RS. Načelo enake odgovornosti staršev do otrok zahteva, da starša, če je to le mogoče, tudi po razpadu družine ohranita skupno varstvo in vzgojo otroka, zato lahko sodišče sprejme drugačno odločitev le tedaj, kadar skupno varstvo in vzgoja ni v korist otroka². Utrjeno stališče sodne prakse višjih sodišč in Vrhovnega sodišča je, da je odstop od skupnega varstva in vzgoje utemeljen tedaj, ko so podani posebno upravičeni razlogi, na primer nasilje, zlorabljanje, alkoholizem, duševna bolezen starša ali zelo visoka stopnja konflikta, ki ogroža otroka. Slabše osebnostne in starševske lastnosti enega od staršev, zaradi katerih starša nista povsem enako primerna za varstvo in vzgojo otrok, ne morejo biti okoliščine, ki bi nagnile tehtnico v prid odločitvi, da se otroci zaupajo v varstvo in vzgojo le enemu od staršev³.

15Sodišče prve stopnje je sicer ugotavljalo določen odklon od idealnega starševstva, zlasti pri očetu, vendar ni navedlo prepričljivih razlogov, da je ta odklon tolikšen, da bi lahko ogrozil otrokovo korist. Kot glavna težava med udeležencema postopka je skozi vse točke obrazložitve izpostavljena nezmožnost ustrezne komunikacije, sicer z razlogi, ki jih sodišče v pretežni meri vidi na strani očeta, vendar tudi glede te nezmožnosti komunikacije oziroma glede obstoja visokega konflikta ni navedlo razlogov glede ogrožanja mladoletne A. A.

16Situacijo, ki nastane zaradi otežene oziroma skorajda nemogoče komunikacije, je glede na enotno sodno prakso mogoče ustrezno reševati z natančno določenimi stiki. Tudi sodišče druge stopnje ugotavlja, da je komunikacija med staršema neprimerna, še vedno je njun odnos zelo konflikten, a bo sodišče v ponovljenem postopku v primeru, če bo še vedno štelo, da je ta okoliščina razlog, da se ne določi skupno starševstvo, moralo prepričljivo ugotoviti in argumentirati, zakaj je s tem ogrožena korist mladoletne hčerke udeležencev. Iz izvedenih dokazov vendarle izhaja, da A. A. oba starša ustrezno doživlja, da čas tudi z očetom rada preživlja in stikov ne zavrača, da stiki potekajo kot je določeno z začasno odredbo ter da sta starša določene dogovore vendarle sposobna doseči.

17Glede na dejstvo, da je vprašanje otrokove koristi pravno vprašanje, sodišče ni vezano na zaključke izvedenke oziroma CSD-ja glede vprašanja, kdo od staršev je primernejši za izvajanje starševske skrbi (ustaljena sodna praksa, ki jo je izoblikovalo Vrhovno sodišče II Ips 8/2023, II Ips 11/2025).

18Odločitev o razveljavitvi sklepa je sodišče druge stopnje sprejelo na podlagi ocene, da ponovno izvajanje pretežno izvedenega dokaznega postopka pred sodiščem druge stopnje (zaslišanje izvedenke in zaslišanje strokovne delavke CSD ter obeh udeležencev) ne bi bilo ekonomično. Izvedba pritožbene obravnave ter ponovitev dokaznega postopka bi bila torej bistveno bolj zamudna od sprejete rešitve, zato je razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje utemeljena in ne bo povzročila kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave RS. Poleg tega bi bila s tem, ko bi se večina pravno relevantnih dejstev glede očitkov očeta, da tako izvedensko mnenje kot mnenje CSD utemeljuje drugačno odločitev o varstvu in vzgoji ter razširitev stikov, ugotavljala šele v pritožbenem postopku, strankam odvzeta pravica do dvostopenjskega sojenja in učinkovita pravica do pritožbe (25. člen Ustave Republike Slovenije).

19Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo skladno s prvim odstavkom 354. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču v novo sojenje.

-------------------------------

¹ Zapis na 55. strani zvočnega prepisa zaslišanja izvedenke.
² VSRS II Ips 8/2023 z dne 22. 2. 2023.
³ M. Čujević: Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, stran 420.