VSM Sklep I Cp 960/2024

I. Pritožbi tožnika se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni, tako da se znesek 14.609,62 EUR nadomesti z zneskom 13.814,24 EUR.

II. Sicer se pritožba tožnika in pritožba tretje toženke kot neutemeljeni zavrneta in v nespremenjenem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tretja tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 60,07 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o stroških postopka in sklenilo, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) dolžna tretje toženi stranki (v nadaljevanju tretja toženka) povrniti njene pravdne stroške v znesku 14.609,62 EUR, v roku 15 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper odločitev sta pritožbi po svojih pooblaščencih vložila tožnik in tretja toženka.

3Tožnik pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, s predlogom na razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške. Pritožba sodišču prve stopnje očita, da je zmotno izračunalo njegov uspeh v pravdi, ki je vsaj 1/2 in ne 12,5 %, sklepa pa glede uspeha strank v postopku tudi ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje nadalje ni pravilno uporabilo 155. člena ZPP in je tretji toženki neutemeljeno priznalo priglašene pravdne stroške za vse pripravljalne vloge, nadzorstveno pritožbo in odgovor na predlog za obnovo postopka.

4Tretja toženka pritožbo vlaga iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, s predlogom na spremembo izpodbijane odločitve v smeri pritožbenih navedb, podrejeno pa se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške. Tretja toženka sicer soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki se nanaša na uspeh strank v postopku, a sodišču prve stopnje očita, da je zmotno uporabilo določbo 161. člena ZPP, saj bi glede na prvi odstavek tega člena moralo plačilo pravdnih stroškov tožnika naložiti vsem trem tožencem po enakih delih, ne pa samo tretji toženki. Pritožba posledično nasprotuje tudi pobotu stroškov, ki ga je opravilo sodišče prve stopnje ter nadalje izpostavlja, da sodišče prve stopnje tretje toženki ni priznalo priglašene sodne takse za pritožbo v znesku 320,00 EUR, ki jo je priglasila v vlogi "Priglasitev stroškov" z dne 22. 1. 2024.

5Tožnik odgovora na pritožbo ni podal. Tretja toženka se v odgovoru na tožnikovo pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in podaja številne navedbe, ki se nanašajo na tožnikov uspeh v postopku, za katerega meni, da je manjši od 12,5 %. Prav tako nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki se nanaša na povrnitev potnih stroškov za tožnikovega pooblaščenca iz Kranja, stroške za sestavo izvedenskih mnenj in prevodov zdravstvene dokumentacije. Prav tako navaja, da bi ji sodišče prve stopnje moralo za sestavo 17., 18., 19., 20. in 21 pripravljalne vloge namesto 600 točk priznati 800 točk, 800 točk namesto 600 točk pa tudi za zastopanje na naroku z dne 20. 6. 2023. Priglaša pritožbene stroške.

6Pritožba tožnika je delno utemeljena. Pritožba tretje toženke ni utemeljena.

7V skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

8V skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP se mora sodišče druge stopnje opredeliti le do tistih navedb v pritožbi, ki so odločilnega pomena.

9Sodišče druge stopnje ugotavlja, da izpodbijana stroškovna odločitev ni obremenjena z uradoma upoštevanimi in v pritožbi tožnika zatrjevanimi procesnimi kršitvami.

10Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP je podana le v tistih redkih primerih, ko sklepa zaradi formalnih napak in pomanjkljivosti sploh ni mogoče preizkusiti. Takih pomanjkljivosti izpodbijan sklep nima. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev glede uspeha strank v postopku obrazložilo v točki 1 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

11Sodišče prve stopnje je tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov tretje toženke v znesku 14.609,62 EUR.

12Neutemeljene so pritožbene navedbe tožnika v delu, ko se zavzema za računanje uspeha v postopku ločeno za temelj in višino zahtevka. Takšen način računanja uspeha namreč ni v skladu s sodno prakso. Sodišče prve stopnje je pravilno računalo uspeh za postopek v celoti (za temelj in višino skupaj). Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je uspeh tožnika dejansko še nižji od 12,5 %, upoštevaje, da je tožnik glede nekaterih tožbenih zahtevkov v celoti propadel, glede nekaterih pa uspel v višini 1/8, vendar odločitve v tej smeri ni spreminjalo, ker se je v zvezi z višino uspeha pritožil le tožnik (tretja toženka v svoji pritožbi s strani sodišča prve stopnje izračunani višini uspeha ne nasprotuje) in posledično ne more odločati v njegovo škodo.

13Tožnik v pritožbi sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je zmotno uporabilo 155. člen ZPP in tretji toženki priznalo pravdne stroške za pripravljalne vloge, ki vse niso bile potrebne za pravdo. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje priznalo stroške za sestavo pripravljalnih vlog tudi tožniku in ne le tretji toženki. Sodišče druge stopnje je vpogledalo pritožbeno izpostavljene pripravljalne vloge tretje toženke ter ugotovilo, da jih je tretja toženka utemeljeno vložila, saj je v njih odgovarjala na navedbe iz pripravljalnih vlog tožnika. Tožnik zato ne more biti uspešen s pritožbenimi navedbami, da je "tretja toženka neupravičeno kopičila svoje pripravljalne vloge in da bi lahko navedbe strnila v eni ali dveh vlogah".

14Sodišče druge stopnje v zvezi s pritožbenimi navedbami tožnika, da je tretja toženka v samih vlogah ponekod priglasila nižje stroške, kot jih je kasneje v stroškovniku, in da bi ji sodišče prve stopnje moralo priznati v vlogah priglašene nižje stroške, pojasnjuje, da se upoštevajo tisti stroški, ki so pravočasno priglašeni, sodišče pa nato stranki odmeri stroške v višini v skladu z Odvetniško tarifo (OT) in določbami ZPP, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo, zaradi česar so pritožbene navedbe tožnika v tej smeri neutemeljene.

15Sodišče druge stopnje pa pritrjuje pritožbenim navedbam tožnika, da tretja toženka ni upravičena do povrnitve pravdnih stroškov za sestavo nadzorstvene pritožbe, saj ti stroški v skladu s 155. členom ZPP niso bili potrebni za pravdo. Prav tako ji je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo 2400 točk za sestavo odgovora na predlog za obnovo postopka, saj je glede na sporno vrednost 101.125,00 EUR upravičena le do 1800 točk (tar. št. 22/3).

16Posledično je sodišče druge stopnje pritožbi tožnika delno ugodilo in ustrezno znižalo priznane stroške tretje toženke. Kot je bilo pojasnjeno, slednja ni upravičena do 800 točk za sestavo nadzorstvene pritožbe, za sestavo odgovora na predlog za obnovo postopka pa je upravičena le do 1800 točk in ne do 2400 točk. To pomeni, da je tretja toženka upravičena do povračila pravdnih stroškov v višini 30.910,95 točk (30.595 točk + 315,95 točk za materialne stroške), kar ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR znaša 18.455,57 EUR. K temu je treba prišteti še kilometrino v znesku 151,00 EUR, kar pomeni, da skupni stroški tretje toženke sedaj znašajo 18.697,57 EUR in ne 19.606,57 EUR, pri čemer je glede na 87,5% uspeh tretja toženka upravičena do povračila 16.360,37 EUR.

17Po opravljenem medsebojnem pobotu pravdnih stroškov (stroškov tožnika v znesku 2.546,13 EUR in stroškov tretje toženke v znesku 18.697,57 EUR je dolžan tožnik tretji toženki povrniti 13.814,24 EUR.

18V nadaljevanju se je sodišče druge stopnje ukvarjalo s pritožbo tretje toženke.

19Pritrditi je navedbam tretje toženke, da glede na določbo prvega odstavka 161. člena ZPP sosporniki krijejo stroške po enakih delih. Vendar pa je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je pravdne stroške tožnika dolžna plačati le tretja toženka, saj sta prva toženka in drugi toženec morala biti s tožbenim zahtevkom zajeta zaradi pravilnega oblikovanja izbrisne tožbe (ker je bila na nepremičnini ugotovljena neveljavnost vknjižbe lastninske pravice v korist tretje toženke v deležu do 1/8 in se je pri nepremičnini vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje v korist A. A., sta prva toženka in drugi toženec, kot dediča po navedeni, postala lastnika nepremičnine vsak do 1/16, a jima je bilo nato naloženo, da v korist tožnika izstavita zemljiškoknjižno dovolilo za 1/8 celote nepremičnine) in dejansko nista v postopku ničesar pridobila, niti v postopku nista aktivno sodelovala.

20Posledično so neutemeljene tudi pritožbene navedbe tretje toženke, da sodišče prve stopnje ne bi smelo opraviti pobota med njenimi stroški in stroški tožnika.

21Tretja toženka se neutemeljeno zavzema za povračilo sodne takse za pritožbo v znesku 320,00 EUR, ki naj ne bi bila upoštevana pri izračunu pritožbenih stroškov, ki ga je opravilo Višje sodišče v Mariboru pri odločanju o pritožbenih stroških v zadevi I Cp 825/2023 z dne 27. 2. 2024. Če je tretja toženka menila, da sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo ali ni odločilo o delu zahtevka, bi lahko v 15 dneh od prejema sodbe predlagala sodišču, naj se sodba v tem delu dopolni (prvi odstavek 325. člena ZPP), a tega ni storila. Posledično v tem pritožbenem postopku ne more biti uspešna s pritožbenimi navedbami o povrnitvi sodne takse, katere plačilo je uveljavljala v predhodnem pritožbenem postopku.

22Tretja toženka je v odgovoru na pritožbo tožnika podala številne navedbe, ki jih predhodno v svoji pritožbi ni navajala, a jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo kot pritožbenih navedb, saj je bila z njimi prepozna.

23Sodišče druge stopnje je posledično pritožbi tožnika delno ugodilo in izpodbijano stroškovno odločitev sodišča prve stopnje spremenilo (3. točka 365. člena ZPP), kot izhaja iz izreka, v preostalem pa je njegovo pritožbo in pritožbo tretje toženke v celoti kot neutemeljeni zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP) in v nespremenjenem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

24Sodišče druge stopnje je o pritožbenih stroških odločilo v skladu z določbo prvega in drugega odstavka 165. člena ZPP ter drugega odstavka 154. člena ZPP. Ker je tožnik s pritožbo delno uspel (njegov uspeh je 10,52%), mu je dolžna tretja toženka v tem obsegu povrniti pritožbene stroške. Sodišče druge stopnje mu je priznalo naslednje pritožbene stroške: 500 točk za sestavo pritožbe po tar. št. 22/1, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 300,00 EUR. K temu je prišteti 22% DDV v znesku 66,00 EUR ter sodno takso za pritožbo v znesku 205,00 EUR, kar je skupaj 571,00 EUR in pomeni, da mu je dolžna tretja toženka glede na pritožben uspeh povrniti pritožbene stroške v znesku 60,07 EUR.

25Tretja toženka sama krije svoje pritožbene stroške, saj s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Prav tako sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k razjasnitvi zadeve na drugi stopnji (prvi odstavek 155. člena ZPP).