VSL Sodba I Cpg 183/2025

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih I. in III. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se sklep, sprejet pod 3.1 točko dnevnega reda skupščine tožene stranke dne 29. 8. 2023, ki se glasi: "3.1. Bilančni dobiček družbe, ki na dan 31. 12. 2022 znaša 28.186.525,61 EUR, se ne razdeli delničarjem in se v celoti izkaže kot preneseni dobiček.", spremeni tako, da se nov sklep glasi: "Bilančni dobiček družbe, ki na dan 31. 12. 2022 znaša 28.186.525,61 EUR, se uporabi tako, da se del bilančnega dobička v višini 4 % osnovnega kapitala, kar znaša 140.980,80 EUR, nameni za izplačilo dividende delničarjem, kar predstavlja 0,17 EUR bruto na delnico, ki so bili vpisani v delniški knjigi pri Klirinško depotni družbi d. d. na presečni dan 19. 9. 2023, v preostanku pa bilančni dobiček ostane nerazporejen in se prenese v naslednje poslovno leto kot preneseni dobiček." (I. točka izreka). V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema sodbe plačati 2.559,00 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2Zoper I. in III. točko izreka izpodbijane sodbe se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni v točki I. izreka tako, da se tudi tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je naveden v točki I. izreka izpodbijane sodbe, zavrne in se s tem vsi tožbeni zahtevki tožeče stranke v celoti zavrnejo, ter v točki III. izreka tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Predlaga tudi, da sodišče tožeči stranki naloži, da mora toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v roku 15 dni od vročitve sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje.

3Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo tožene stranke zavrne kot neutemeljeno.

4Pritožba ni utemeljena.

5Iz izpodbijane sodbe izhajajo naslednje dejanske ugotovitve:

- Dne 29. 8. 2023 je potekala skupščina tožene stranke, ki se jo je udeležila tudi tožeča stranka.

- Tožeča stranka je bila na dan skupščine imetnica 79.960 delnic tožene stranke, kar je predstavljalo 9,43 % osnovnega kapitala tožene stranke.

- Na skupščini je bil pod točko 3.1 dnevnega reda sprejet sklep, da se bilančni dobiček za leto 2022 ne razdeli delničarjem in se v celoti izkaže kot preneseni dobiček. Tožeča stranka je na skupščini napovedala vložitev izpodbojne tožbe zoper ta sklep skupščine.

- Pod točko 4. dnevnega reda skupščine dne 29. 8. 2023 je bil izglasovan sklep o umiku delnic tožene stranke z organiziranega trga vrednostnih papirjev. Tožena stranka je delničarjem, ki so nasprotovali umiku delnic z organiziranega trga, ponudila prevzem njihovih delnic za plačilo odpravnine v višini 40,00 EUR na delnico. Tožeča stranka je z izjavo na skupščini umiku delnic z organiziranega trga nasprotovala in od tožene stranke zahtevala, da od nje prevzame delnice za plačilo primerne odpravnine. Sklep o umiku delnic z organiziranega trga vrednostnih papirjev je bil v sodni register vpisan dne 11. 9. 2023. Tožeča stranka je pred sodiščem dne 20. 9. 2023 vložila predlog za presojo primernosti denarne odpravnine. Tožena stranka je dne 11. 9. 2024 tožeči stranki nakazala znesek 3.187.600,00 EUR kot plačilo primerne odpravnine, ponujene na skupščini dne 29. 8. 2023.

- Tožeča stranka je dne 3. 10. 2024 z vpisom v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD prenesla vseh 79.960 delnic na toženo stranko.

- Zadevna tožba zaradi izpodbijanja sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička je bila vložena 18. 9. 2023.

- Tožena stranka je uspešno prebrodila obdobje epidemije COVID-19 in je v letih 2020 in 2021 poslovala z dobičkom. Dobiček v višini 4 % osnovnega kapitala znaša 140.980,80 EUR, kar predstavlja le 0,16 % delež v čistih prihodkih iz prodaje v letu 2022, 0,5 % celotnega bilančnega dobička za leto 2022 in 1,97 % čistega dobička iz leta 2022. Tožena stranka je finančno stabilna, likvidna in redno poravnava svoje obveznosti.

6Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje presodilo, da sta podana aktivna legitimacija in pravni interes tožeče stranke za izpodbijanje spornega sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička, ker je bila tožeča stranka imetnica delnic, katerih delež je dosegal dvajsetino osnovnega kapitala tožene stranke, v času sprejema izpodbijanega sklepa skupščine in v času vložitve tožbe ter je kljub prenosu delnic še vedno sama subjekt materialne pravice, ki jo uveljavlja, to je pravice do izplačila dividende, in bo v primeru uspeha s tožbo tudi neposredno zase pridobila obligacijsko pravico do izplačila dividende. Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožena stranka ni izkazala, da je zadržanje dobička nujno za nadaljnje poslovanje družbe, zato je ugodilo oblikovalnemu tožbenemu zahtevku in sklep skupščine z dne 29. 8. 2023 spremenilo tako, da se del bilančnega dobička v višini 4 % osnovnega kapitala nameni za izplačilo dividende delničarjem, ki so bili vpisani v delniški knjigi pri Klirinško depotni družbi d. d. na presečni dan 19. 9. 2023. Zavrnilo pa je dajatveni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da sodišče naloži toženi stranki izplačilo dividend v roku 60 dni od pravnomočnosti sodbe.

7Prvi odstavek 399. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da se sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička lahko izpodbija, če je v nasprotju z zakonom ali statutom ali če je skupščina odločila, da se delničarjem dobiček ne deli najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala, če to po presoji dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje. Drugi odstavek 399. člena ZGD-1 določa, da lahko tožbo zaradi izpodbijanja sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička vložijo delničarji, katerih skupni deleži delnic dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala ali katerih skupni najmanjši emisijski znesek dosega 400.000 eurov. Če sodišče ugotovi, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo delitev bilančnega dobička, na zahtevo delničarjev spremeni sklep skupščine.

8Skladno z drugim odstavkom 399. člena ZGD-1 lahko tožbo zaradi izpodbijanja sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička vložijo delničarji, katerih skupni deleži delnic dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala ali katerih skupni najmanjši emisijski znesek dosega 400.000 eurov. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da je bila tožeča stranka imetnica delnic tožene stranke, katerih delež je dosegal dvajsetino osnovnega kapitala tožene stranke, v času sprejema izpodbijanega sklepa skupščine in v času vložitve tožbe. Dne 3. 10. 2024, kar je med potekom sodnega postopka na prvi stopnji, je prišlo do prenosa vseh delnic tožeče stranke na toženo stranko. Sodišče prve stopnje je presodilo, da kljub prenosu delnic med sodnim postopkom tožeči stranki ne gre odrekati aktivne procesne legitimacije in pravnega interesa za tožbo. Tožena stranka pa s pritožbo to presojo izpodbija in navaja, da sta najpozneje 3. 10. 2024 tožeči stranki prenehala aktivna legitimacija in pravni interes za tožbo. V zadevi je torej sporno vprašanje, ali mora v primeru izpodbijanja sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička tožnik izpolnjevati zakonske pogoje za vložitev tožbe, torej da je imetnik delnic, katerih delež dosega dvajsetino osnovnega kapitala, ves čas sodnega postopka, ali pa zadostuje, da jih je izpolnjeval ob vložitvi tožbe.

9Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je aktivna procesna legitimacija tožeče stranke podana, ker je bila v času sprejema izpodbijanega skupščinskega sklepa in v času vložitve tožbe imetnica delnic tožene stranke v deležu, ki je dosegal dvajsetino osnovnega kapitala. Prenos delnic na toženo stranko tekom sodnega postopka ni povzročil prenehanja aktivne procesne legitimacije tožeče stranke. Prvi odstavek 190. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Pravilo 190. člena ZPP je mogoče uporabiti med drugim tudi pri tožbah v zvezi s pravicami družbenikov, kadar družbenik s tožbo uveljavlja kakšno družbeniško pravico, pa v teku pravde svoj poslovni delež prenese na tretjo osebo.¹ Da odsvojitev delnic med sodnim postopkom ne povzroči prenehanja aktivne legitimacije v pravdi zaradi izpodbijanja sklepa skupščine, je tudi prevladujoče stališče v pravni teoriji.²

10Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je kljub odsvojitvi delnic tekom postopka še vedno podan pravni interes tožeče stranke za tožbo v obravnavani zadevi. Tožeča stranka je zahtevala, da se pravno razmerje, vzpostavljeno s sprejemom izpodbijanega sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička, spremeni tako, da se del bilančnega dobička nameni za izplačilo dividende tistim delničarjem, ki so bili kot delničarji tožene stranke vpisani pri KDD na presečni dan 19. 9. 2023. Na ta dan je bila kot delničarka tožene stranke pri KDD še vedno vpisana tudi tožeča stranka. Če bi bilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodeno, bi se torej pravni položaj tožeče stranke izboljšal, saj bi zase pridobila obligacijsko pravico do izplačila dividende.

11Sodišče prve stopnje je za svoje pravilno stališče glede aktivne legitimacije in pravnega interesa tožeče stranke navedlo jasne in razumljive razloge, ki si niso med seboj v nasprotju. Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni utemeljen. Nestrinjanje pritožnice s pravnimi stališči sodišča prve stopnje ne pomeni, da je podana ta bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

12Tožeča stranka je v 2. točki tožbenega zahtevka, v kateri je postavila dajatveni zahtevek (ki ga je sodišče prve stopnje sicer zavrnilo), navedla, da naj se dividenda nameni delničarjem, ki so kot delničarji vpisani pri KDD na presečni dan 19. 9. 2023. Sodišče prve stopnje je navedeni presečni datum vključilo v oblikovalni izrek sodbe, ker je presodilo, da je glede na oblikovalno naravo zahtevka po drugem odstavku 399. člena ZGD-1 treba 1. in 2. točko postavljenega tožbenega zahtevka brati kot smiselno celoto. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s takšnim ravnanjem prekoračilo tožbeni zahtevek, ni utemeljen. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je treba celoten tožbeni zahtevek obravnavati kot smiselno celoto. Ker je tožeča stranka v 2. točki tožbenega zahtevka določno navedla, da naj se bilančni dobiček nameni za izplačilo dividende tistim delničarjem, ki so bili vpisani kot delničarji pri KDD na presečni dan 19. 9. 2023, sodišče prve stopnje ni prekoračilo tožbenega zahtevka s tem, ko je ta presečni datum vključilo v oblikovalni izrek, čeprav je tožeča stranka ta datum navedla v delu zahtevka, ki je imel dajatveno naravo. Stališče, ki ga zagovarja tožena stranka, da je sodišče prve stopnje s takšnim ravnanjem odločalo izven postavljenih zahtevkov, bi bilo po presoji pritožbenega sodišča pretirano formalistično.

13Tožena stranka neutemeljeno očita, da je določitev presečnega dne na 19. 9. 2023, kar je pred pravnomočnostjo oblikovalne sodbe, s katero je spremenjen sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička, materialnopravno napačna. Sodišče prve stopnje sicer res ni navedlo razlogov za določitev presečnega dne na 19. 9. 2023, vendar ker gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, bo te razloge dopolnilo pritožbeno sodišče.

14Drugi odstavek 399. člena ZGD-1 določa, da če sodišče ugotovi, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo delitev bilančnega dobička, na zahtevo delničarjev spremeni sklep skupščine. Ta določba daje sodišču pooblastilo, da poseže v skupščinski sklep (ki je odločitev o korporacijski pravici delničarja) in ga spremeni tako, da ta predstavlja podlago za obligacijskopravni zahtevek delničarja. Z oblikovalno sodbo je spremenjeno oziroma na novo oblikovano pravno razmerje med družbo in delničarji, sodba pa učinkuje s pravnomočnostjo izreka. Dolžnost sprejema skupščinskega sklepa z v sodbi določeno vsebino velja za izpolnjeno z dnem pravnomočnosti oblikovalne sodbe.³

15Konkretno korporacijsko upravičenje nastane, ko se izpolnijo predpostavke, ki jih za nastanek tega upravičenja določa ZGD-1. Konkretno upravičenje delničarja zahtevati od družbe plačilo dividende za posamezno poslovno leto nastane s sprejetjem sklepa, po katerem se del bilančnega dobička za to poslovno leto razdeli delničarjem. Šesti odstavek 176. člena ZGD-1 določa, da so pravice iz delnic nedeljive. Za nekatera konkretna korporacijska upravičenja pa velja izjema. Pravica do dividende za posamezno poslovno leto ima sposobnost pridobiti pravno samostojnost, tako da se ne prenese hkrati s prenosom delnice. Konkretno upravičenje ne more pridobiti pravne samostojnosti, dokler ne nastane. Ker pravica do dividende nastane s sprejetjem sklepa skupščine, presečni dan pravne samostojnosti pravice do dividende ne more biti zgodnejši od dneva zasedanja, na katerem je skupščina sprejela sklep o uporabi bilančnega dobička.⁴ Do presečnega dne se pravica do dividende za posamezno poslovno leto prenaša hkrati s prenosom vrednostnega papirja. Z nastopom presečnega dne pa pravica do dividende za posamezno poslovno leto preneha biti inkorporirana v vrednostnem papirju in pridobi pravno samostojnost ter se od tega trenutka ne prenaša več hkrati s prenosom vrednostnega papirja, temveč skladno s pravili, ki veljajo za prenos pravic.⁵

16Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno presodilo, da v obravnavanem primeru po presoji dobrega gospodarstvenika glede na okoliščine, v katerih družba posluje, ni bilo nujno, da se delničarjem dobiček ne deli najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala. Zato je z oblikovalno sodbo spremenilo sklep o uporabi bilančnega dobička, sprejet na skupščini tožene stranke dne 29. 8. 2023, tako, da mu je določilo vsebino, kakršno bi, da bi bil skladen s pravilom ZGD-1 o izplačilu minimalne dividende iz prvega odstavka 399. člena ZGD-1, moral imeti že dne 29. 8. 2023. Določitev presečnega dne za določitev oseb, upravičenih do izplačila dividende, na 19. 9. 2023, ni v nasprotju z materialnim pravom, saj ta dan ni določen pred dnevom zasedanja skupščine, ki je odločala o uporabi bilančnega dobička. Sicer drži, da bo sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička spremenjen šele s pravnomočnostjo oblikovalne sodbe, vendar pa to po presoji pritožbenega sodišča ne pomeni, da presečni dan v oblikovalni sodbi ne bi smel biti določen v času pred pravnomočnostjo sodbe. Upoštevati je namreč treba, da je bil sodni poseg v vsebino skupščinskega sklepa potreben zato, ker je skupščina o uporabi bilančnega dobička odločila v nasprotju z določbami ZGD-1. Delničarjem namreč ni namenila zakonsko določene minimalne dividende v višini 4 % osnovnega kapitala, s čimer je posegla v eno od najpomembnejših premoženjskih pravic delničarja, čeprav niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za takšen poseg. S sodnim posegom v vsebino skupščinskega sklepa je treba določiti takšno vsebino sklepa o uporabi bilančnega dobička, kakršno bi moral imeti že na skupščini dne 29. 8. 2023. Določitev upravičencev do dividende ne sme biti odvisna od tega, ali je bila zakonsko določena minimalna višina bilančnega dobička namenjena za izplačilo dividende delničarjem že s sklepom skupščine o uporabi bilančnega dobička ali pa šele z oblikovalno sodbo, s katero je bil ta sklep spremenjen. Z oblikovalno sodbo je torej treba sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička spremeniti tako, da ta predstavlja podlago za obligacijsko pravico do izplačila dividende tistih delničarjev, ki bi to pravico pridobili tudi v primeru, če bi bil ustrezen sklep sprejet že na skupščini dne 29. 8. 2023. V takšnem primeru pa bi obligacijsko pravico do izplačila dividende za poslovno leto 2022 pridobila tudi tožeča stranka, ki je bila na dan 19. 9. 2023 (in vse do 3. 10. 2024) delničarka tožene stranke.

17V zvezi s pritožbenim sklicevanjem na sodbo VSL I Cpg 1008/2007 z dne 6. 2. 2008 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo v citirani sodni odločbi zavzeto stališče, da skladno s prvim odstavkom 190. člena ZPP tožnik kljub prenosu delnic ohrani aktivno procesno legitimacijo, vendar pa zaradi odsvojitve stvari ali pravice, o kateri teče spor, tožnik po materialnem pravu ni več subjekt pravic, ki jih uveljavlja s tožbo, zato bi moral tožbeni zahtevek prilagoditi, saj se od odsvojitve dalje pravda za tujo materialno pravico. Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen, ker sta tožnici tekom prvostopenjskega postopka delnice prodali, zahtevali pa sta, da se dobiček nameni za razdelitev delničarjem, ki so bili vpisani v delniški knjigi KDD na dan zasedanja skupščine, ko sta bili tudi sami še delničarki. Pritožbeno sodišče se s tem stališčem ne strinja in pojasnjuje, da višje sodišče ni vezano na pravna stališča, ki jih je isto sodišče zavzelo v drugih zadevah, citirana odločba pa tudi ne predstavlja enotne in ustaljene sodne prakse. V novejši sodni praksi⁶ je glede vprašanja, ali je tožnik, ki je odtujil stvar ali pravico, o kateri teče pravda, dolžan prilagoditi tožbeni zahtevek sami odtujitvi stvari oziroma odstopu terjatve, zavzeto stališče v prid irelevančni teoriji, torej da tožnik tožbenega zahtevka ni dolžan prilagoditi. Tudi v zvezi z vprašanjem sodne določitve presečnega dne za določitev oseb, upravičenih do izplačila dividende, že obstaja sodna praksa, ki temelji na drugačnem stališču kot sodna odločba VSL I Cpg 1008/2007.⁷

18Zoper odločitev o stroških postopka se je tožena stranka pritožila le v posledici očitane napačne odločitve o glavni stvari; glede na pravilnost odločitve o glavni stvari pritožbeno sodišče soglaša tudi z odločitvijo o stroških.

19Ker so toženkini pritožbeni očitki neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanih I. in III. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP).

20Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo ni zahtevala povrnitve stroškov pritožbenega postopka.

¹ A. Galič v Pravdni postopek : zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 230.
² Glej npr. J. Barbić, Pravo društava, društva kapitala, dioničko društvo, 6. izdaja, Organizator, Zagreb, 2013, str. 1398 in 1407; U. Hüffer, J. Koch, Aktiengesetz, 13. izdaja, 2018, München : C.H. Beck, str. 1694.
³ VSL Sklep I Ip 128/2019 z dne 20. 2. 2019.
⁴ N. Plavšak v Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 2., dopolnjena izdaja, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2014, str. 654, 671, 672.
⁵ VSL sodba I Cpg 1126/2014 z dne 26. 8. 2014.
⁶ Glej npr. VSRS Sodba III Ips 51/2015 z dne 22. 11. 2016.
⁷ Glej npr. VSL sodba I Cpg 1712/2014 z dne 4. 2. 2015, kjer je bil s sodbo presečni dan za določitev upravičencev do dividende določen na dan, ki je po dnevu zasedanja skupščine, na kateri je bil sprejet izpodbijani sklep o uporabi bilančnega dobička, a pred pravnomočnostjo oblikovalne sodbe, s katero je spremenjen sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička.