VSC Sklep Cp 166/2025

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dne 22. 1. 2025 odločilo, da se zapuščinska obravnava po pokojni A. A., EMŠO: ..., ne opravi, ker po znanih podatkih ni zapustila premoženja.

2Zoper sklep se pritožuje hči pokojne - zakonita dedinja B. B.po pooblaščenki; izdani sklep izpodbija v celoti in uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s 163. členom ZD. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi, sodišču pa naloži, da ponovno opravi zapuščinsko obravnavo ter izda sklep o napotitvi na pravdo.

Oporeka razlogovanju, zaradi katerega je sodišče odločilo, da se zapuščinska obravnava po pokojni A. A. ne opravi, in navaja, da pokojna je zapustila premoženje, ki spada v zapuščino.

Zaradi neobrazloženosti sklepa, ki onemogoča preizkus, uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Sodišče je namreč v obrazložitvi zgolj povzelo potek dosedanjega postopka in navedbe dedičev v postopku, ni pa navedlo razlogov za odločitev, razen, da "se je sodišče zato ponovno odločilo, da se zapuščinska obravnava po pokojni A. A. ne opravi". Kršena je pravica do učinkovitega pravnega sredstva, saj neobrazložen sklep ne omogoča vsebinske pritožbe.

Sodišče je nadalje zmotno uporabilo materialno pravo, bistveno kršilo določbe postopka ter napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila pokojna (so)lastnica nepremičnin v k. o. ..., katere je na podlagi izročilnih pogodb v celoti izročila sinu C. C. brez soglasja pritožnice, zato takšno premoženje na podlagi zakonske domneve iz 1. odstavka 550. člena Obligacijskega zakonika (OZ) oz. prej veljavnega 1. odstavka 110. člena ZD šteje za darilo. Pritožnica je v zapuščinskem postopku uveljavljala in zahtevala svoj nujni delež iz naslova nepremičnin, ki so bile predmet izročilnih pogodb, ter v skladu s 40. členom ZD zahtevala, da se izročeno premoženje kot darilo vrne v zapuščino v obsegu, v katerem je prikrajšan njen nujni delež. Sodišče bi moralo opraviti zapuščinsko obravnavo (ki jo je) in nato zapuščinski postopek prekiniti, ter dediča, katerega pravico bo štelo za manj verjetno, napotiti na pravdo, ne pa, da je sklenilo, da se zapuščinska obravnava ne opravi (kar je sklenilo že s sklepom z dne 23. 1. 2024, si nato po pritožbi premislilo in razpisalo obravnavo, nato pa ponovno izdalo izpodbijani sklep z identičnim izrekom, kot ga je vseboval že sklep z dne 23. 1. 2024). Upoštevaje dejstvo, da v zapuščino po pokojni spada tudi pokojnina za mesec november 2023, katere višine sodišče sploh ni ugotovilo, in nekaj dobroimetja na banki, ne držijo navedbe sodišča, da pokojna naj ne bi zapustila premoženja, kar predstavlja napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter zmotno uporabo materialnega prava.

Sodišče pritožnice tekom postopka tudi ni seznanilo, da so na račun zapustnice po njeni smrti dne 30. 11. 2023 prišli trije prilivi od ZPIZ v skupnem znesku 1.093,18 EUR, nato pa je bil dne 5. 12. 2023 dvignjen znesek 1.090,00 EUR. Ker je za podatke izvedela šele v izpodbijanem sklepu in se o tem ni mogla izjaviti tekom postopka (da to premoženje spada v zapuščino po zapustnici) niti ni mogla v zvezi s tem predlagati nobenih dokazov, pri čemer gre za relevantne podatke v smislu obstoja zapustničinega premoženja, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. S tem, ko je sodišče tekom postopka ni seznanilo z navedenimi podatki, ji je bila odvzeta pravica do izjave in je podana bistvena kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD.

Ob pravilni uporabi materialnega prava, ob pravilni uporabi določb postopka ter ob pravilni in popolni ugotovitvi dejanskega stanja bi moralo sodišče ugotoviti, da po pokojni A. A. obstaja premoženje, ki spada v zapuščino, in opraviti zapuščinsko obravnavo, nato pa, upoštevaje navedbe dedičev v postopku glede spornih izročilnih pogodb, zapuščinski postopek prekiniti in z napotitvenim sklepom dediča, katerega pravico bo štelo za manj verjetno, v skladu z določili ZD napotiti na pravdo.

3Na pritožbo odgovarja sodedič in predlaga zavrnitev pritožbe zaradi pravilne uporabe določb Zakona o dedovanju.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je skladno z določbama prvega in drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD izdani sklep preizkusilo v pritožbeno izpodbijanih delih (to je v celoti) in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, ter pri tem po uradni dolžnosti glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava.

6Izpodbijana odločitev, da se zapuščinska obravnava po pokojni A. A. ne opravi, temelji na zaključku, da imenovana (po znanih podatkih) ni zapustila premoženja, zaradi česar bo morala dedinja sporna dejstva v zvezi z veljavnostjo izročilne pogodbe z dne 20. 1. 1994 in dodatka z dne 1. 4. 2023 uveljavljati v pravdi.

7Zapuščinsko sodišče odloči, da se zapuščinska obravnava ne opravi, če po podatkih iz smrtovnice pokojnik ni zapustil premoženja (prvi odstavek 203. člena ZD). Enako ravna sodišče tudi, če je pokojnik zapustil samo premično premoženje (tudi denarna sredstva), pa nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave (drugi odstavek 203. člena ZD). Citirani določbi sta pravilna materialnopravna podlaga za odločanje o pogojih za neopravo zapuščinske obravnave. Vendar pa je ob izdaji izpodbijanega sklepa, ki v izreku (v bistvenem) glasi: "Zapuščinska obravnava po pokojni A. A. se ne opravi, ker po znanih podatkih ni zapustila premoženja.", kot to kaže spisovno gradivo, spregledalo obstoj negativne procesne predpostavke litispendence, saj je že dne 23. 1. 2024 (sklep na l. št. 8) izdalo sklep z identično odločitvijo, kot je izpodbijana. Čeprav je po pritožbi dedinje B. B. (l. št. 11 - 12) na naroku za zapuščinsko obravnavo dne 13. 3. 2024 prvo izdani sklep preklicalo oz. odpravilo, pa odločitev o odpravi sklepa na podlagi člena 173. ZD (ta sicer omogoča spremembo sklepa oz. preklic le, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep) ni bila sprejeta v pisni obliki in dedičema ni bila vročena s pisnim odpravkom sklepa.¹ Slednje pomeni, da takšna odločitev, zoper katero je mogoča pritožba, ni mogla postati pravnomočna; posledično ni bilo podlage, da bi prvostopno sodišče o obstoju premoženja, ki je temeljni pogoj, da pride do dedovanja, in torej o opravi zapuščinske obravnave lahko sploh ponovno odločalo, kot je to storilo z izpodbijanim sklepom. Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom vsaj preuranjeno odločalo o vprašanju obstoja pogojev za opravo zapuščinske obravnave, s čimer je bila storjena kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se v skladu s členom 163 ZD v zapuščinskem postopku uporablja subsidiarno.

8Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev kljub drugačnemu pritožbenemu stališču obrazložilo, čeprav na skop način,² ki pa omogoča preizkus odločitve o neopravi zapuščinske obravnave, zaradi česar ni podana uveljavljana postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker pa je s samo ponovljeno odločitvijo glede na sklep z dne 23. 1. 2024 bistveno kršilo določbe postopka, kar je kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, nanjo pa je z vsebinskim očitkom, ko je kronološko opisovala postopanje prvostopnega sodišča, opozorila tudi pritožnica, je bilo že iz tega razloga potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep glede na naravo kršitve, ki jo bo potrebno odpraviti, (le) razveljaviti.

9Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v povezavi s členom 366 istega zakona in členom 163 ZD. Na pritožbene trditve o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju glede obsega zapuščine zato ne odgovarja več, upoštevaje potrebno postopanje sodišča prve stopnje, razvidno iz dosedanje obrazložitve tega sklepa. V nadaljevanju postopanja bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti tudi nadaljnjo v pritožbi utemeljeno uveljavljano postopkovno kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je bila storjena, ker sodišče pritožnice pred izdanim sklepom ni seznanilo z listinami oz. s podatki, ki vplivajo na obseg zapustničinega premoženja v času njene smrti (vsaj s strani ZPIZ posredovana listina o prometu na računu z dne 19. 2. 2024, iz katere so razvidni podatki o pokojnini za mesec november 2022; l. št. 24), in na katere je sodišče prve stopnje oprlo svoje zaključke, da zapustnica v času smrti ni imela premoženja. Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da po sodišču zgoraj pridobljeni podatki pred izdajo izpodbijanega sklepa pritožnici niso bili vročeni, zaradi česar je bila kršena njena pravica do izjave, ki je sestavni del ustavne pravice enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). Da bi se namreč spoštovalo pravico do izjave, med drugim tudi, da mora biti vsaki stranki zagotovljena pravica navajati dejstva in dokaze ter možnost, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke (oz. v nepravdnem postopku udeleženca), je bistveni pogoj predhodna seznanjenost z vsem procesnim gradivom v sodnem spisu in s tem povezana ponujena možnost seznanitve.

¹ Na kar je opozoril tudi dedič po pooblaščenki v vlogi z dne 5. 8. 2024 (l. št. 56 - 57).
² Glej točko X obrazložitve izpodbijanega sklepa.